Odbor za razlago KPDZSV, ki ga sestavljajo predstavniki podpisnikov - delodajalcev in delavcev, je v novembru 2023 objavil razlago,2 da KPDZSV
"zavezuje tudi društva, ki izvajajo osebno asistenco, ker Zakon o osebni asistenci (ZOA, Uradni list RS, št. 10/17 in nasl.) v 10. členu določa, da lahko izvajajo osebno asistenco le društva s pridobljenim statusom delovanja v javnem interesu na področju invalidskega, socialnega varstva ali za opravljanje humanitarne dejavnosti na področju socialnega varstva".
Na prvi pogled bi lahko rekli, da je razlaga jasna in da mora društvo, ki je izvajalec osebne asistence, pri zagotavljanju delavskih pravic spoštovati tudi KPDZSV. Podrobnejša analiza pokaže, da ni tako.
Kolektivna pogodba ni klasična civilna pogodba, temveč posebna vrsta pogodbe, ki se sklepa med predstavniki delodajalcev in predstavniki delavcev in ki (podrobneje) ureja pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Svoboda strank pri sklepanju ni omejena samo s pogodbenim pravom, temveč tudi (ali predvsem) z delovnim pravom, ki določa, kaj takšna pogodba lahko ureja in kje so njene meje.
Na splošno velja, da kolektivno pogodbo sklepajo sindikati oziroma združenja sindikatov na strani delavcev in delodajalci oziroma združenja delodajalcev na strani delodajalcev (prvi odstavek 2. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (ZKolP)).3 Kolektivna pogodba velja za stranki, ki sta jo sklenili, in s tem samo za njune člane (prvi odstavek 10. člena ZKolP), kar je primerljivo s klasično civilno pogodbo kot dvostranskim pravnim poslom, ki zavezuje stranki pogodbe, ne pa seveda tretje osebe, ki ni njen podpisnik.
Če kolektivno pogodbo kot predstavnik delavcev sklene t. i. reprezentativni sindikat,4 potem ta velja za vse delavce pri delodajalcu podpisniku (prvi odstavek 11. člena ZKolP), ne glede na to, ali so ti člani sindikata podpisnika ali ne. V tem primeru pride do t. i. splošne veljavnosti kolektivne pogodbe, ki je v obligacijskem pravu sicer ne poznamo, saj takšna kolektivna pogodba zavezuje tudi delavca, ki ni član podpisnika.
Če kolektivno pogodbo skleneta reprezentativni sindikat in reprezentativno združenje delodajalcev, minister, pristojen za delo, na predlog ene od strank (torej delavcev ali delodajalcev), razširi5 veljavnost kolektivne pogodbe na vse delodajalce (in s tem na vse pri njih zaposlene delavce) v dejavnosti, za katero je bila sprva sklenjena kolektivna pogodba (prvi odstavek 12. člena ZKolP).
KPDZSV so na strani delodajalcev sklenili Ministrstvo za zdravstvo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (danes tudi še za enake možnosti) in Zdravniška zbornica Slovenije, naknadno tudi Lekarniška zbornica, na strani delavcev pa reprezentativna sindikata iz dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Kasneje so k KPDZSV pristopili še dodatni reprezentativni sindikati.
Za KPDZSV do danes (še) ni bila ugotovljena razširjena veljavnost,6 zato ne zavezuje vseh delodajalcev v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva. Podobno stališče, sicer za področje druge dejavnosti, najdemo tudi v sodni praksi Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 53/2013,7 in sicer da kolektivna pogodba ne zavezuje delodajalca, ki ni član združenja, ki je podpisnik kolektivne pogodbe, četudi opravlja dejavnost, na katero se kolektivna pogodba nanaša, razen če pride do ugotovitve razširjene veljavnosti.
Ker je vsaj en podpisnik KPDZSV reprezentativni sindikat, velja, da kolektivna pogodba zavezuje vse delavce, zaposlene pri delodajalcih, zastopanih pri sklenitvi, ne glede na to, ali so člani reprezentativnih sindikatov podpisnikov ali ne.
Ministrstvo lahko pri sklepanju kolektivne pogodbe na podlagi zakona in pooblastila vlade zastopa precej širok krog delodajalcev: državne organe, občinske uprave, javne agencije, javne sklade, javne zavode, javne gospodarske zavode in druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna (drugi odstavek 2. člena ZKolP). V konkretnem primeru je to zakonsko določbo treba uporabiti skupaj z 2. točko KPDZSV, ki določa, da ta "velja in se uporablja za vse zavode in delodajalce v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva ter za vse delavce v Republiki Sloveniji, ki so pri njih zaposleni". Glede na to zaključujeva, da ta velja za vse zgoraj omenjene delodajalce (javne organe, javne zavode, javne sklade, osebe javnega prava, ki so posredni proračunski uporabniki, itd.), ki jih lahko uvrstimo v dejavnost zdravstva ali socialnega varstva. V praksi gre predvsem za javne zavode. Ker po izrecni določbi 1. točke KPDZSV (in na podlagi kasnejših pristopov) zbornici pri sklepanju nastopata v vlogi zastopnika delodajalcev, je treba k delodajalcem, ki jih KPDZSV zavezuje, prišteti še vse druge delodajalce, ki so člani teh zbornic. Tako KPDSZV posledično velja tudi za vse delodajalce, člane zbornic podpisnic.
KPDZSV zato sama po sebi ne velja za vse delodajalce v dejavnosti zdravstva ali socialnega varstva, predvsem pa ne zavezuje delodajalcev, ki sicer delujejo v dejavnostih, ki jih pokriva, a pri sklenitvi KPDZSV niso bili zastopani.
V praksi mnogo delodajalcev, oseb zasebnega prava, ki delujejo na področju zdravstva ali socialnega varstva, vseeno zagotavlja delavcem pravice iz KPDZSV, četudi jih sama po sebi ne zavezuje. Razlog je v tem, da so del javne mreže (npr. koncesionarji) in jih že sam zakon zavezuje, da kot izvajalci javne službe delavcem zagotavljajo enak obseg pravic, kot veljajo za javne uslužbence v javnih zavodih.8 Takšna zakonska rešitev je logična, saj s tem država vsaj delno skuša zagotoviti primerljive delovne pogoje pri podobnih izvajalcih in s tem preprečuje beg delovne sile od enega k drugemu. Na področju dejavnosti zdravstva in socialnega varstva deluje tudi veliko oseb zasebnega prava, izvajalcev javnih socialnovarstvenih programov po 18.s členu Zakona o socialnem varstvu (ZSV),9 za katere velja, da se ne izvajajo na podlagi koncesije (in zanje ne velja zgornja obveznost), raznih drugih zasebnih izvajalcev socialnovarstvenih storitev, ki iz določenih razlogov niso del javne mreže (nimajo koncesije, temveč npr. izvajajo storitve povsem samoplačniško), idr. Nekateri od teh delodajalcev se kljub temu prostovoljno zavežejo k uporabi KPDSZV v pogodbah o zaposlitvi ali v notranjih aktih in posledično svojim zaposlenim zagotavljajo vse ali zgolj del pravic iz KPDZSV.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
