Zavedam se izzivov, povezanih z individualnostjo svojega dela, ter omejitev svojega pogleda in pristopa k analizi in reševanju vprašanj iz prakse na področju obravnave medvrstniškega nasilja. V razdelku Izzivi v praksi se zato osredotočam le na določene izzive, kar pa ne pomeni, da so ti edini ali najpomembnejši. Pri izbiri izzivov je treba upoštevati subjektivni kriterij. Članek je nastal v želji po učinkovitejši obravnavi in odpravi medvrstniškega nasilja in predstavlja pravni pogled na obstoječe mehanizme, izzive in predloge za njegovo učinkovitejšo obravnavo v slovenskih osnovnih šolah.
Osnovna pravna izhodišča
Krovni zakon, ki pokriva področje vzgoje in izobraževanja, med cilje sistema vzgoje in izobraževanja uvršča tiste, katerih udejanjanje v praksi bi pomenilo učinkovito zaščito za nastanek, preprečevanje in odpravo medvrstniškega nasilja, saj se osredotoča na vzgojo, ki spodbuja razvoj pozitivnih osebnostnih lastnosti, kreposti in odgovornosti posameznika.
Vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem sposobnosti za življenje v demokratični družbi, spodbujanje zavesti o integriteti posameznika, vzgajanje in izobraževanje za dejavno vključevanje v demokratično družbo idr. so v 2. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)1 določeni cilji vzgoje in izobraževanja v Sloveniji.
Šolam in drugim vzgojno-izobraževalnim zavodom je naložena pozitivna obveznost, da otroku in mladostniku zagotovijo varno in spodbudno učno okolje, v katerem je prepovedano telesno kaznovanje otrok in vsakršna druga oblika nasilja nad in med otroki ter neenakopravna obravnava (2.a člen ZOFVI), kar pomeni dolžnost in odgovornost vseh vzgojno-izobraževalnih zavodov za aktivno delovanje v smeri preprečevanja, obravnave in odpravljanja vseh oblik nasilja in diskriminacije.
Vzgajanje otrok in mladostnikov za obče kulturne in civilizacijske vrednote, za spoštovanje in sodelovanje, za sprejemanje drugačnosti in medsebojno strpnost, za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spodbujanje zavesti o integriteti posameznika so cilji osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, določeni v 2. členu Zakona o osnovni šoli (ZOsn),2 Zakona o gimnazijah (ZGim)3 in Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1).4
Zapisane norme predstavljajo visoke standarde in cilje sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, vključno z zagotavljanjem varnega in spodbudnega učnega okolja za otroke s posebnimi potrebami, kar pa še ne pomeni, da se ti cilji vedno in povsod dejansko uresničujejo v praksi.
Izzivi v praksi in predlogi rešitev
Medvrstniško nasilje, nespoštljivi odnosi, slabi interni akti, samovoljno vzgojno delovanje, slaba kultura mirnega reševanja sporov, stigmatizacija in izločevanje namesto inkluzije, individualizem, prelaganje in neprevzemanje odgovornosti itd. so sestavni del šolskega vsakdana.
Za dosledno izvajanje zakonskih ciljev vzgoje in izobraževanja bi morali izvajati redna izobraževanja in usposabljanja zaposlenih (ravnateljev, učiteljev, svetovalne službe in izvajalcev DSP5), učencev in staršev, s poudarkom na poznavanju in spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter odgovornosti posameznika. Izobraževanja o pravnih vsebinah, ki po besedah številnih šolnikov hromijo izvajanje pedagoškega poslanstva, niso priljubljena in pogosto izbrana tema predavanj za učiteljski zbor, učence in starše, čeprav bi bila zelo potrebna. Šole bi morale velik poudarek nameniti oblikovanju in izvajanju splošnih avtonomnih internih aktov.
Pri uresničevanju zakonskih ciljev vzgoje in izobraževanja je v praksi prepogosto prisoten občutek, da stremljenje k odličnim ocenam, nagradam in uspehom na šolskih tekmovanjih zaslepi in preslepi prave cilje vzgoje in izobraževanja, ti pa so vzgoja odgovornega, spoštljivega in poštenega državljana, ki bo prispeval k boljšemu delovanju celotne družbe ter h konstruktivnim in spoštljivim medosebnim odnosom. Odločnejši premik v tej smeri bi lahko pomenil pomemben korak pri vzpostavitvi boljše pravne kulture in stanja duha na slovenskih šolah.
Obravnava vzgojne problematike vključuje tako specifične primere, povezane s posamezniki in konkretnimi situacijami, za katere so pristojni le določeni organi, kot tudi širša vprašanja in izzive, ki jih obravnavajo različni organi. Organi šole se pogosto premalo zavedajo teh razlik in jih ne ločujejo dovolj jasno.
Pristojni organi
Ravnatelj kot pedagoški vodja vodi delo učiteljskega zbora, je odgovoren za pravice učencev, spremlja in svetuje učiteljem pri vzgojno-izobraževalnem delu. Skrbi za sodelovanje s starši prek roditeljskih sestankov, govorilnih ur in drugih oblik vzajemnega sodelovanja. Odloča o vzgojnih ukrepih in je odgovoren za zakonitost dela šole (49. člen ZOFVI).
Razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka ter skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev. Sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom (63. člen ZOFVI).
V javni šoli deluje svetovalna služba, ki svetuje učencem in sodeluje z učitelji in vodstvom šole pri načrtovanju, spremljanju in evalvaciji razvoja šole in opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela (67. člen ZOFVI).
Učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci javne šole. V povezavi z vzgojno problematiko obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom, o posodobitvah programov vzgoje in izobraževanja ter njihovi izvedbi v skladu s predpisi. Odloča tudi o vzgojnih ukrepih (61. člen ZOFVI).
Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v posameznem oddelku. Osredotoča se na vzgojno-izobraževalno problematiko tega oddelka. Oddelčni učiteljski zbor vodi razrednik posameznega oddelka (62. člen ZOFVI).
Strokovni aktivi dajejo učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela (tretji odstavek 64. člena ZOFVI).
Svet zavoda ima ključno vlogo pri upravljanju zavoda in sprejemanju ključnih odločitev, vključno z obravnavo vzgojno-izobraževalne problematike. Sestavljajo ga predstavniki delavcev zavoda, staršev in ustanovitelja. Obravnava vzgojno-izobraževalne zadeve, daje mnenje o letnem delovnem načrtu ter sprejema vzgojni načrt in pravila šolskega reda, dva ključna dokumenta za uresničevanje ciljev vzgoje in izobraževanja in vzgojnega delovanja šole (48. člen ZOFVI).
Obravnava vzgojne problematike v okviru sveta staršev predstavlja eno od možnosti aktivnega sodelovanja staršev pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnega dela, okolja in klime šole v smeri največje koristi za njihove otroke. Svet staršev sodeluje pri nastajanju predloga programa šole, vzgojnega načrta in pravil šolskega reda, daje mnenje o letnem delovnem načrtu ter obravnava pritožbe v zvezi z vzgojno- izobraževalnim delom šole (66. člen ZOFVI).
Zakonodaja določa dovršen in celosten sistem obravnave vzgojne problematike znotraj šole, zato je povsem na mestu vprašanje, zakaj je medvrstniško nasilje še vedno močno prisotno na slovenskih šolah in kako učinkovita je obravnava vzgojne problematike znotraj posamičnega organa šole.
Izzivi v praksi
V zvezi z obravnavo vzgojne problematike znotraj organov šole avtorica kot primer izziva v praksi navajam situacijo, ko posamičen organ pri obravnavi vzgojne problematike izpostavlja določenega učenca v povezavi z njegovimi izvedenimi kršitvami (npr. fizično nasilje do drugih učencev) oziroma okoliščine in dogodke, povezane z njim, na podlagi katerih se (lahko) identificira in izpostavi učenca ter njegove starše. Gre za situacije, kjer se vzgojni problemi, vključno z nasiljem, ne rešujejo na podlagi dejanskih nalog in odgovornosti organov (ad rem), ampak se osredotočajo na posameznike (ad personam).
Varovanje pravice do varstva osebnih podatkov in zasebnosti posameznika bi moralo postati vodilo pri obravnavi vzgojne problematike za vse organe šole. Izpostavljanje določenega učenca ali celo njegove družine zaradi učenčevih najtežjih kršitev ni primerno, saj vodi k stigmatizaciji in izločevanju, kar lahko ovira učinkovito obravnavo vzgojne problematike ter povzroči nove konfliktne situacije in pravne zaplete med šolo in starši.
Predlogi rešitev
Svet zavoda (šole)6 in svet staršev bi morala v svojih internih aktih (poslovnikih) vključiti določbo o varovanju osebnih podatkov, zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika, ki bi bila obvezujoča za vse člane sveta tako v času sej kot zunaj šole.
Ravnatelj lahko pripomore k zakonitemu delovanju zavoda tudi z rednim usposabljanjem članov sveta zavoda in staršev o relevantnih pravnih zadevah. V praksi se izobraževanja za člane sveta zavoda izvajajo občasno, avtorica pa še nisem bila seznanjena, da bi bili takšnih izobraževanj deležni tudi člani sveta staršev.
Širok nabor zakonsko določenih organov in pristojnost za obravnavo vzgojnih vprašanj brez zakonite, ustrezne in kakovostne obravnave sama po sebi nista dovolj in ne prispevata k učinkoviti obravnavi vzgojne problematike medvrstniškega nasilja, ampak lahko dosežeta ravno nasproten učinek.
Upoštevanje in izvajanje smernic protokola Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ)
V slovenskem pravnem redu ni zakonskega ali podzakonskega akta, ki bi določal pravila in postopke za obravnavo medvrstniškega nasilja, obstaja pa Protokol ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih (v nadaljevanju Protokol),7 ki ga je izdal ZRSŠ. Gre za pravno neobvezujočo naravo protokola,8 ki predstavlja smernice, navodila oziroma priporočila vzgojno-izobraževalnim zavodom za obravnavo medvrstniškega nasilja.
Iz Protokola in njegovih navodil izhaja, da mora strokovni delavec ali drug delavec vzgojno-izobraževalnega zavoda, ki je zaznal nasilje ali je bil o njem obveščen, takoj poskrbeti za varnost in zdravje otrok ter izvesti vse potrebne ukrepe za zaščito otroka - žrtve. Šolska svetovalna delavka mora najkasneje v treh dneh po zaznavi nasilja sklicati tim, ki izdela načrt pomoči za žrtev nasilja, načrtuje vzgojno ukrepanje za povzročitelja, delo s starši in z oddelkom, v katerega so vključeni žrtev, povzročitelj nasilja in opazovalci, sodeluje z zunanjimi institucijami, določi izvajalce nalog in s primerom nasilja seznani druge strokovne delavce vzgojno-izobraževalnega zavoda. V odsotnosti šolske svetovalne službe ali če šolska svetovalna služba oceni, da je to potrebno, ločene pogovore opravita ravnatelj ali pomočnik ravnatelja. Ravnatelj po potrebi obvesti center za socialno delo in policijo, šolska svetovalna služba pa povabi k sodelovanju v timu (v razširjeni sestavi) predstavnike policije, centra za socialno delo in drugih organov in nevladnih organizacij (Protokol).
Izzivi v praksi
Neobvezujoča pravna narava protokola vodi v praksi do tega, da si šole Protokol razlagajo in izvajajo po svoje, kar se kaže v različnih pristopih k obravnavi medvrstniškega nasilja, ki ni vedno v korist otrok.
Prihaja do situacij, ko se žrtev in kršitelja obravnava na enak način, z obravnavo v svetovalni službi, kar pomeni, da se izvaja le majhen del Protokola oziroma le ena sama njegova smernica. V konkretni situaciji se je takšna obravnava medvrstniškega nasilja izkazala kot povsem neučinkovita in v škodo žrtvi.9
Kot izziv v praksi se izkaže tudi netvorno sodelovanje šole z zunanjimi deležniki. Šole večkrat izražajo nezadovoljstvo zaradi oteženega sodelovanja z zunanjimi organi (npr. centrom za socialno delo, CSD). Za učinkovito obravnavo medvrstniškega nasilja mora šola tvorno sodelovati z zunanjimi organi. Nezadovoljstvo na eni in drugi strani zaradi različnih pogledov in pričakovanj povzroči oteženo medsebojno sodelovanje, ki ne prispeva k učinkoviti obravnavi vzgojne problematike.
Predlogi rešitev
Protokol ZRSŠ celostno in transparentno pristopa k obravnavi medvrstniškega nasilja, zato bi ga bilo v prihodnje smiselno uporabiti kot osnovo za oblikovanje podzakonskega akta s potrebno vsebinsko nadgradnjo - po analogiji s Pravilnikom o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode.10 Pravilnik bi jasno opredeljeval pravila in pristojnosti šole ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja znotraj šole ter v sodelovanju s starši in zunanjimi organi. Vključeval bi postopke in ukrepe za prepoznavanje, obravnavo in preprečevanje medvrstniškega nasilja. Na ta način bi se krepila odgovornost vseh pristojnih akterjev, kar bi pripomoglo k učinkovitejši obravnavi in odpravi medvrstniškega nasilja v šolah.
Pravna podlaga
Da bi šole lahko uresničevale cilje vzgoje in izobraževanja in zagotavljale učencem varno in spodbudno okolje, so dolžne sprejeti dva avtonomna interna akta: vzgojni načrt in pravila šolskega reda.
Z vzgojnim načrtom šola določi načine doseganja in uresničevanja ciljev in vrednot vzgoje in izobraževanja. Vzgojni načrt vsebuje vzgojne dejavnosti in oblike vzajemnega sodelovanja šole s starši ter njihovo vključevanje v uresničevanje vzgojnega načrta. Vzgojne dejavnosti so proaktivne in preventivne dejavnosti, svetovanje, usmerjanje ter druge dejavnosti (pohvale, priznanja, nagrade, vrste vzgojnih ukrepov in podobno), s katerimi šola razvija varno in spodbudno okolje za doseganje ciljev iz 2. člena ZOsn. Pri pripravi vzgojnega načrta sodelujejo strokovni delavci šole ter učenci in starši. Vzgojni načrt sprejme svet šole na predlog ravnatelja po postopku, kot je določen za letni delovni načrt. O uresničevanju vzgojnega načrta ravnatelj najmanj enkrat letno poroča svetu staršev in svetu šole. Poročilo je sestavni del letne samoevalvacije šole.11
Na podlagi vzgojnega načrta šola v pravilih šolskega reda natančneje opredeli dolžnosti in odgovornosti učencev, načine zagotavljanja varnosti, pravila obnašanja in ravnanja ter določi vzgojne ukrepe za posamezne kršitve pravil. Pri pripravi pravil šolskega reda sodelujejo strokovni delavci šole ter učenci in starši. Vzgojne ukrepe šola izvede, kadar učenec krši svoje dolžnosti, določene z zakonom ter drugimi predpisi in akti šole. Pravila šolskega reda sprejme svet šole na predlog ravnatelja, ki si predhodno pridobi mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev.12
Vzgojni načrt predstavlja korpus vrednot in ciljev posamične šole, k uresničitvi katerih naj bi si z medsebojnim in vzajemnim sodelovanjem prizadevali vsi akterji: učenci, starši in šola. Pravna podlaga za vzgojne ukrepe so pravila šolskega reda, z izjemo vzgojnega opomina, katerega postopek določa zakon.13 Pravila šolskega reda bi v določenem smislu lahko razumeli tudi kot branik vrednot in ciljev, zapisanih v vzgojnem načrtu, in prvi stik s pravno kulturo za učenca, zato je pomembno, da jih učenci poznajo in spoštujejo.
Na področju oblikovanja in izvajanja splošnega avtonomnega internega akta - pravil šolskega reda so srednje šole v prednosti, saj svoje interne akte oblikujejo na podlagi podzakonskega akta,14 ki šolam nudi odlično osnovo za oblikovanje in izvajanje materialnih in procesnih določb lastnih šolskih pravil.
Izzivi na področju izvajanja internih aktov
Zaradi nepoznavanja materialnih in procesnih določb internih aktov in zakonodaje, pomanjkljivih ali v delu celo nezakonitih internih aktov ter nejasne zakonodaje v postopku vzgojnega delovanja šole delajo napake.
Nepoznavanje vsebine in pomena ter doslednega izvajanja pravil šolskega reda predstavlja velik izziv, saj lahko vodi do situacij, ko učitelj ne bo ukrepal pravilno. Na primer, namesto da je učitelj "kaznoval" učenca z dodatnimi fizičnimi aktivnostmi, ker je ta pri uri športa nesramno porinil sošolca, bi moral vedeti, da mora o incidentu najprej poročati razredniku, ki nato prevzame vodenje vzgojnega postopka v skladu s pravili šolskega reda. Takšno neustrezno vzgojno delovanje lahko povzroči konfliktne situacije med starši in šolo, celo do te mere, da starši s šolo komunicirajo le še pisno, kar ne spodbuja učinkovite obravnave medvrstniškega nasilja.
Zaradi napak, ki jih naredi šola, lahko pride do razveljavitve vzgojnih ukrepov in do nerazumnih situacij, ko otrok tudi za najtežjo kršitev oziroma izvedeno fizično nasilje s poškodbo drugega otroka ne sme biti "kaznovan" z vzgojnim opominom,15 učitelj pa od inšpektorata prejme opozorilo o kršitvi zakonodaje in poduk, da naj v prihodnje ukrepa pravilno in učencu za prvo in najtežjo kršitev ne izreče najstrožjega vzgojnega ukrepa. Od tod naprej se vsi vpleteni ukvarjajo le še z napakami in nestrokovnim delom šole ter njenih učiteljev, medtem ko učenčeva kršitev ostane spregledana in nekaznovana.
Naj izpostavim še eno pomanjkljivost vzgojnega delovanja v primeru razveljavitve vzgojnega ukrepa. V primeru ugotovljenih nepravilnosti v postopku vzgojnega delovanja šole vzgojnega postopka v večini primerov ne ponovijo, kar pomeni, da učenec za svojo, lahko tudi najtežjo kršitev ni prejel vzgojnega ukrepa in vrednostnega sporočila o neprimernosti svojega ravnanja, ampak ravno nasprotno: potrditev, da je šola ravnala nepravilno.
Pri izvajanju internih aktov je treba opozoriti na situacijo, ko šola vzgojno ne ukrepa v primerih prijave najtežjih kršitev policiji: bodisi zato, ker ima v internih aktih določen postopek odstopa zadeve pristojnemu organu za posamezno kršitev, bodisi zato, ker se boji očitka o "dvojnem kaznovanju" za isto kršitev. Takšno ravnanje šole je neustrezno, saj mora šola imeti jasne interne akte, ki določajo postopke za različne kršitve, vključno s sodelovanjem s policijo, vendar to ne bi smelo izključevati vzgojnih ukrepov in prevzemanja odgovornosti učenca za svoja ravnanja.
Eden od razlogov, zakaj šole ne ponovijo vzgojnega postopka, je, da osnovnošolska zakonodaja ne določa, kako mora osnovna šola postopati v primeru, ko se ugovoru na izvajanje vzgojnega delovanja šole ugodi. Za razliko od osnovnih šol se srednje šole ravnajo po podzakonskem aktu, ki določa možne odločitve pritožbenega organa.16
Predlog rešitev
Sprejetje podzakonskega akta, prilagojenega za osnovne šole po analogiji s srednješolsko zakonodajo, bi lahko močno olajšalo delo šol in zmanjšalo nepravilnosti pri oblikovanju ter izvajanju materialnih in procesnih določb pravil šolskega reda.
Pravna podlaga
Za zagotavljanje varnega in spodbudnega šolskega okolja se v primerih težje ali ponavljajoče se vzgojne problematike posameznemu učencu lahko občasno zagotovi izobraževanje v drugih oblikah organiziranega dela z učenci z namenom, da se preostalim učencem zagotovi varnost oziroma nemoten pouk.17
Izzivi v praksi
Problem je, ko šola za učenca na podlagi pravil šolskega reda in v njih opredeljenega ukrepa ali celo brez opredelitve ukrepa v pravilih izvede ukrep "umika učenca od pouka", ne zagotovi pa učencu organiziranega dela, ampak le fizični nadzor. Ukrepi umika učenca se v praksi izvajajo relativno pogosto. Takšno ravnanje povzroči težave s starši, saj ti očitajo šoli nedopusten poseg v učenčevo pravico do obiskovanja pouka,18 kar vodi do nepotrebnih trenj med šolo in starši, kar ni v korist otroka in učinkovite obravnave vzgojne problematike.
Pri otrocih s posebnimi potrebami je razlog za umik iz razreda lahko povezan z otrokovimi specifičnimi primanjkljaji in potrebo po umiku. Umiki učenca z namenom njegove umiritve so lahko predvideni že v odločbi (30. člen Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1)19) oziroma individualiziranem programu za učenca20 in jih je treba razlikovati od umikov iz razloga motenja pouka ali ogrožanja varnosti.
Če učenec izvaja težje kršitve (fizično nasilje, grožnje, posedovanje in uporaba nevarnih predmetov ipd.) in s svojimi ravnanji ogroža varnost drugih, se šola odloči, da se učenec ne bo udeležil ekskurzije.21 V tem primeru se v šoli za učenca organizira druga oblika organiziranega dela oziroma t. i. "nadomestna dejavnost".22 Problem takšnih odločitev v praksi je, da se pogosto sprejmejo z danes na jutri ter brez izdane ter obrazložene odločbe.23 Razrednik s svojo odločitvijo pisno ali ustno obvesti učenca in njegove starše. Takšna odločitev, kjer se starši in otrok niso imeli pravice izjaviti, odločitev pa je sprejeta brez izdane in obrazložene odločbe, ki bi se jo dalo preizkusiti in zoper njo vložiti pritožbo, pripelje do zaostritve medsebojnih odnosov med šolo in starši, ki škoduje otroku, saj je tvorno sodelovanje med šolo in starši ključno za uspešno obravnavo vzgojne problematike.
V zvezi s sumom na posedovanje nevarnih stvari je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje RS (v nadaljevanju MVI) izdalo okrožnico,24 ki podaja smernice za pregled osebnih predmetov učenca, ko obstaja sum, da ima posameznik pri sebi predmete, s katerimi ogroža varnost sebe in drugih. Podlaga za takšno ravnanje je po mnenju ministrstva 31.a člen ZOsn, ki določa, da mora šola sprejeti hišni red, v katerem opredeli ukrepe za zagotavljanje varnosti. Avtorica se v celoti pridružujem mnenju prof. dr. Albina Igličarja, da bi bilo treba "ukrep pregleda šolskih torb določneje opredeliti z zakonom", saj "pravila šolskega reda kot notranji avtonomni splošni pravni akt ne smejo izvorno (originarno) urediti pravice učitelja za poseg v zasebnost učenca".25
Okrožnice po svoji naravi niso zavezujoče za šole, praksa pa pokaže, da jim šole sledijo, zato je pomembno, da pri okrožnicah ni dvoma o njihovi pravilnosti.
ZOsn ne določa kršitev, kot sta motenje pouka in ogrožanje varnosti, ter postopkov ukrepov umika učenca od pouka, zasega nevarnega predmeta, neudeležbe na ekskurzijah oziroma izobraževalnih dejavnostih in pregleda šolskih torb.
Za razliko od osnovnih šol srednješolska zakonodaja natančno določa ukrepe in postopke v primerih kršitev, ko dijak moti pouk in ogroža varnost, čemur bi v prihodnje morala slediti tudi osnovnošolska zakonodaja.26
Predlog rešitev
De lege ferenda bi 50. člen ZOsn moral določati kršitve, kot sta motenje pouka in ogrožanje varnosti, ter z njim povezane ukrepe in postopke umika učenca od pouka, zasega nevarnega predmeta, neudeležbe na izobraževalnih dejavnostih in pregleda šolskih torb. Ukrepi bi se morali izdajati na podlagi obrazloženega sklepa oziroma odločbe, kar bi bistveno pripomoglo k transparentnosti vzgojnega delovanja in zagotavljanju temeljnih procesnih jamstev ter zaščiti pravic učenca in njegovih zakonitih zastopnikov...
Nadaljevanje članka za naročnike >> dr. Nina Ana Jäger: Pravna analiza mehanizmov za obravnavo medvrstniškega nasilja v slovenskih osnovnih šolah
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 24, 2024
>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
-----------------------------------
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
