c S

IZ SODNE PRAKSE: Pravilo ne bis in idem

16.11.2023 (Ne)pravilno poimenovanje vloge ne pomeni, da tožnica ne more uveljavljati zahteve ali da je zahteva vložena prepozno. Bistven je razlog uveljavitve vloge, ki pa je kršitev načela ne bis in idem, kar narekuje upoštevanje daljšega zastaralnega roka.

Tožnica je s pobudo za razveljavitev sklepa po nadzorstveni pravici zahtevala razveljavitev 3. točke izreka sklepa Agencije RS za okolje (ARSO), s katerim je ta ugotovila, da gre v preučevanem primeru za spremembo projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Ministrstvo za okolje in prostor (tožena stranka) je pobudo zavrnilo. Zoper takšno odločitev je tožnica vložila tožbo, s katero je uveljavljala, da je bila njena zahteva vložena pravočasno. Navajala je tudi, da je ARSO s sklepom iz leta 2020 ponovno odločala o isti stvari, oziroma natančneje, da je s sklepom iz leta 2020 odločila o enakem dejanskem in pravnem stanju drugače, kot je predmet pravnomočnega sklepa iz leta 2016. V slednjem je namreč ugotovila, da v projektu ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja. Opozorila je tudi na Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, veljavno v času izdaje sklepa iz leta 2020, in na prej veljavno Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje; iz obeh izhaja, da uvedba armiranobetonske kinete ne spreminja posega v okolje, niti ne povečuje vplivov nameravanega posega, saj je namenjena dodatni zaščiti. V zadevi je torej odločilno, ali gre za spremembo posega v okolje, za katero se izvede predhodni postopek.

Upravno sodišče je s sodbo I U 1077/2022-36 spoznalo tožbo kot utemeljeno ter pritrdilo tožnici, da je odločitev toženke napačna oziroma vsaj nejasna.

Uvodoma je ugotovilo, da je bila tožničina zahteva vložena pravočasno, saj je za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici določen petletni zastaralni rok  (prvi odstavek 277. člena > Zakona o upravnem postopku (ZUP)), razlog za odpravo določbe pa je med drugim kršitev načela ne bis in idem. Pri tem ni pomembno, da je tožnica napačno poimenovala vlogo kot »pobuda« namesto »zahteva«, saj iz vloge nedvoumno izhaja, da uveljavlja razlog po 2. točki prvega odstavka 274. člena ZUP, torej kršitev načela ne bis in idem, kar narekuje spoštovanje zakonsko določenega petletnega roka za uveljavljanje zahteve na tej podlagi.

Sodišče je opozorilo, da je toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, da pri izdaji sklepa iz leta 2020 ne gre za isto dejansko stanje zaradi predvidene dodatne zaščite (polaganje cevi v vodoneprepustno armiranobetonsko kineto), saj naj bi to pomenilo spremembo posega v okolje in s tem drugačno dejansko stanje kot v predhodnih postopkih. Opozorilo je tudi, da je toženka navedla, da je definicija spremembe posega po Uredbi namenjena odgovoru na vprašanje, ali je treba izvesti presoje vplivov na okolje ali ne, ne pa, ali gre za isto upravno zadevo po ZUP, kar ima za posledico nezmožnost njenega preizkusa, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka.

Toženka tudi ni upoštevala materialnega predpisa – Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ki velja za obravnavani primer. Ob tem je sodišče poudarilo, da brez uporabe materialnega predpisa ni jasno, katera dejstva in okoliščine je treba ugotoviti za to, da se lahko zahtevek stranke obravnava. Konkretno bi bilo v obravnavanem primeru treba pri ugotavljanju, ali gre za isto dejansko stanje ali ne, upoštevati Uredbo in na tej podlagi ugotoviti, ali gre za spremembo posega v okolje glede na podane dejanske okoliščine. Ker te presoje toženka ni opravila, bi jo pa morala, odločitve tudi iz tega razloga ni mogoče preizkusiti.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbi tožnice ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovno odločanje. Toženka bo morala odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti postopka in o zadevi ponovno odločiti.

Pripravila: mag. Jasmina Potrč


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.