Državni zbor je 21. 4. 2023 sprejel novelo > Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP), ki ureja nekatere koncesijske pogodbe za gradnje in koncesijske pogodbe za storitve v skladu z Direktivo 2014/23/EU z dne 26. 2. 2014 (v nadaljevanju: direktiva). Novela je bila potrebna, ker direktiva po oceni Evropske komisije ni bila ustrezno prenesena v slovenski pravni red.
Novela tako, kot izhaja že iz obrazložitve vladnega predloga, prinaša razlikovanje med koncedenti, ki delujejo na klasičnem področju (6. člen direktive, t. i. javni naročniki), ter koncedenti, ki delujejo na infrastrukturnem področju in podeljujejo koncesije za izvajanje dejavnosti na tem področju (7. člen direktive, t. i. naročniki). V dosedanji ureditvi namreč izraz koncedent zajema vse javne naročnike in vse naročnike.
Novela na novo opredeljuje izračun najdaljšega trajanja koncesijskega obdobja. Po novem drugem odstavku 23. člena ZNKP pri koncesijah, ki trajajo dlje od pet let, koncesija traja največ tako dolgo, da ne presega obdobja, v katerem lahko koncesionar upravičeno pričakuje, da se mu bodo povrnila vložena sredstva za izvajanje gradenj oziroma storitev, vključno z donosom na vloženi kapital. Trenutno pa je v drugem odstavku istega člena določeno, da pri koncesijah, ki trajajo dlje od pet let, koncesija traja največ tako dolgo, da ne presega obdobja, v katerem lahko koncesionar upravičeno pričakuje, da se mu bodo povrnile naložbe, izvedene za izvajanje gradenj in storitev, pri čemer se upošteva primeren dobiček.
V šestem odstavku 45. člena ZNKP novela dodaja nov razlog za izključitev. Tako bo po novem veljalo, da lahko koncedent iz sodelovanja v postopku izbire koncesionarja izključi gospodarski subjekt (med drugim) tudi, če se pri koncesijah na področju obrambe in varnosti iz zakona, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, na podlagi kakršnihkoli dokazov, vključno z zaupnimi viri podatkov, ugotovi, da gospodarski subjekt ni dovolj zanesljiv, da bi lahko izključili grožnje varnosti države članice. Ob tem kaže omeniti, da slovenska ureditev tovrstnih koncesij niti ne predvideva.
Pri izvajanju koncesij s podizvajalci pa bo po novem koncedent od koncesionarja zahteval, da mu sporoči ime, kontaktne podatke in zakonite zastopnike svojih podizvajalcev, s katerimi bo izvajal koncesijo, po podelitvi, najpozneje pa ob začetku izvajanja koncesije. V skladu z dosedaj veljavno ureditvijo mora namreč ponudnik te podatke navesti že v ponudbi (četrti odstavek 59. člena ZNKP). Prav tako bo na področju izvajanja koncesij s podizvajalci zdaj določeno, da če koncedent podizvajalca zavrne, mora od gospodarskega subjekta zahtevati njegovo zamenjavo.
Poleg predstavljenega je z novelo dodan nov peti odstavek 60. člena ZNKP. Tako bo zdaj izrecno določeno, da je za vse druge spremembe koncesijske pogodbe med njeno veljavnostjo, ki niso navedene v prvem in drugem odstavku 60. člena ZNKP, potreben nov postopek izbire koncesionarja.
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
