c S
E-izvršba 13.09.2010 Od 1. januarja 2008 lahko upniki vlagajo predloge za izvršbo elektronsko na predpisanem obrazcu.  Zaenkrat je možnost elektronskega vlaganja predlogov omejena zgolj na predloge za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi verodostojne listine, skladno z novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki velja od 13. julija letos,  pa naj bi se elektronsko vlaganje predlogov razširilo.

Elektronsko vlaganje predlogov za izvršbo je urejeno v 29. členu ZIZ, ki najprej določa, da se vrste izvršb, v katerih se predlogi za izvršbo in druge vloge vlagajo po elektronski poti in obdelujejo v informacijskem sistemu avtomatizirano, opredelijo v posebnem pravilniku. Gre za Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, ki je začel veljati 1. januarja 2008 ter je bil v začetku letošnjega septembra spremenjen in dopolnjen. Spremenjen pravilnik žal še ni razširil področja uporabe t.i. e-izvršbe, temveč je zgolj natančneje opredelil, da se elektronska izvršba ne uporablja za predloge za izvršbo na podlagi priložene menice.

Predlogi za izvršbo se lahko vlagajo samo v predpisani obliki ali na predpisanem obrazcu ter s predpisano vsebino obrazca, sicer bo sodišče takšno vlogo štelo za nepopolno ter bo upnika pozvalo k dopolnitvi. Vsebino in obliko obrazca predloga za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine ter prilog k predlogu ureja pravilnik v 5. in 6. členu – obrazci so priloga pravilnika.

Pri vložitvi predloga za izvršbo preko spletnega portala (covl.sodisce.si) upnik bodisi izpolni elektronski obrazec, ali pa uvozi podatke iz svoje datoteke. Pri izpolnjevanju obrazca se izvajajo avtomatične kontrole (12. člen pravilnika), npr. preveri se pravilnost številčnih podatkov (EMŠO, davčna številka, številka transkacijskega računa itd.), preverja se obstoj ulice in hišne številke, imena in priimka, obstoj naziva in matične številke itd. Navedene kontrole se ne nanašajo na določenega posameznika in ne razkrivajo njegovih osebnih podatkov, ampak se uporabljajo le kot pripomoček za popolnejšo izpolnitev predloga za izvršbo. Ker mora upnik pri izpolnjevanju obrazca vnesti t.i. indentifikacijske podatke (16.a člen ZIZ), je pravilnik nekoliko natančneje opredelil, da lahko upnik namesto navedbe davčne številke, EMŠO ali datuma rojstva sicer navede drug isti povezovalni znak ali drug ustrezen identifikacijski podatek, vendar pa lahko v tem primeru predlog vloži le v papirni obliki (6. člen pravilnika).

Za elektronske vloge velja, da jih je podpisala oseba, ki je na vlogi podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom oz. oseba, ki je na vlogi navedena kot podpisnik.

Skladno z novelo ZIZ-H morajo odvetniki, notarji, izvršitelji in pravobranilci obvezno vlagati vloge ter druga pisanja v elektronski obliki.  Če tega ne storijo, se ne uporabi prej navedeno pravilo o nepopolnih vlogah, temveč bo takšno vlogo sodišče zavrglo.

Ker je od pravočasnega plačila sodne takse odvisno, ali se bo pravilno izpolnjena vloga upoštevala oz. bo zavržena, mora upnik sodno takso plačati bodisi sočasno z vložitvijo predloga, pri čemer ga informacijski sistem obvesti o višini takse in sklicni številki, ki jo mora navesti pri plačilu oziroma plačati takso najkasneje v roku 8 dni. Predlog za izvršbo, ki ga upnik pošlje brez sočasnega plačila sodne takse, se hrani v elektronskem odložišču sodišča in se šteje za vloženega v trenutku, ko informacijski sistem ugotovi, da je sodna taksa plačana v predpisani višini (13. člen pravilnika). Sodna taksa mora biti plačana v osmih dneh od oddaje (tako 4. odstavek 29.b člena ZIZ) in ne v desetih dneh, kot napačno določa pravilnik, sicer se predlog vrne upniku, vloga pa se šteje za umaknjeno.

Upnik predlogu ne rabi prilagati verodostojnih listin, na podlagi katerih zahteva izvršbo, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve (41. člen ZIZ). Če upnik prilaga druga dokazila in listine, ki morajo biti predložene v izvirniku, jih mora pretvoriti v elektronsko obliko in jih podpisati s svojim varnim elektronskim podpisom ter priložiti vlogi.

Elektronska izvršba na podlagi verodostojne listine omogoča dokaj enostavno in hitro reševanje nespornih primerov. Ker verodostojne listine nimajo kvalitete izvršilnega naslova temveč naravo dokaznega sredstva (izražajo visoko stopnjo verjetnosti, da terjatev obstaja) pa lahko dolžnik z ugovorom na listine, na katere se je upnik skliceval v prilogi, povzroči, da se postopek nadaljuje v pravdnem postopk, s čemer se lahko postopek poplačila terjatve zelo zavleče.

Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski