Ena od ključnih sistemskih sprememb novel je ureditev finančne discipline v postopkih javnih naročil, kjer ponudnik nastopa s podizvajalci. Ponudnik mora v svoji ponudbi navesti podizvajalca, s katerim bo nastopal pri izvedbi predmetnega naročila ter podatke o delu naročila, ki ga bo izvedel podizvajalec - predmet, količina, vrednost ter kraj in rok izvedbe storitve ali gradnje oziroma dobave blaga. Kot obvezna sestavina pogodbe med naročnikom in izbranim ponudnikom, ki v javnem naročilu nastopa s podizvajalcem, se določata pooblastilo ponudnika in soglasje podizvajalca, na podlagi katerih lahko naročnik opravljena in prevzeta dela oziroma dobave plača neposredno podizvajalcu (71. člen ZJN-2 in 74. člen ZJNVETPS).
Noveli namesto izraza "postopek zbiranja ponudb" uvajata izraz "postopek oddaje naročila male vrednosti", s čimer bo jasnejša razmejitev med postopkom zbiranja ponudb po predhodni objavi in predmetnim postopkom.
Natančneje je določeno, kdaj mora naročnik izvesti javno naročanje (11. člen ZJN-2 in 10. člen ZJNVETPS), ter obveznost, da določene postopke javnega naročanja vodi in v njem odloča le oseba, ki ima opravljen strokovni izpit iz javnega naročanja. Ob tem ZJN-2 še posebej določa, da se blago, ki se sofinancira oz. subvencionira z več kot 50% javnih sredstev, naroča po postopku javnega naročanja, enako tudi, kadar se za naročanje blaga, katerega ocenjena vrednost brez DDV znaša najmanj 40.000 evrov, z več kot 30% deležem sofinancira društvo ali zavod (6. člen).
Med obvezne sestavine pogodb po novem spada tudi vrednost celotnega javnega naročila in rok veljavnosti pogodbe. Kadar celotne vrednosti naročila ob podpisu pogodbe ni mogoče določiti, t. j. predvsem v primeru nekaterih sukcesivnih dobav, kjer je težko vnaprej predvideti porabo (električna energija, mobilna telefonija), naročnik v pogodbi navede ocenjeno vrednost celotnega naročila.
Noveli odpravljata eno izmed meril za izbiro ponudbe in sicer določbo, da mora biti v primeru ekonomsko najugodnejše ponudbe delež cene ne glede na vrsto in vrednost ostalih meril, najmanj 60%. Sedaj naročniki sam določa merila in ponderje ter izbere ekonomsko najugodnejšo ponudbo z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila, pri čemer merilo cene ni (nujno) prevladujoče. V zvezi s tem noveli tudi določata, da mora naročnik merila oblikovati tako, da sta ponudnik, ki je oddal ponudbo za vse sklope, in ponudnik, ki je oddal ponudbo za en sklop ali del sklopov, v enakovrednem položaju (48. člen ZJN-2 in 49. člen ZJNVETPS).
Zaradi racionalizacije postopka in zmanjšanja stroškov zakona uvajata spremembe v zvezi s preveritvijo ponudbe in s tem povezanim ugotavljanjem sposobnosti ponudnikov za izvedbo naročila. Naročnik tako najprej oceni ponudbe in jih razvrsti glede na merila, nato pa preverja le najugodnejšo ponudbo. V postopku oddaje naročila male vrednosti naročnik ne preverja izjav ponudnika, s katerimi le-ta dokazuje, da izpolnjuje pogoje za dodelitev javnega naročila (42. člen ZJN-2 in 45. člen ZJNVETPS).
Po novem se iz postopkov oddaje javnih naročil izloči ponudnik, ki je v ponudbi predložil neresnične izjave ali dokazila. Takega ponudnika Ministrstvo za finance uvrsti v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami (77.a ZJN-2 in 81.a člen ZJNVETPS) ki jo objavi na svoji spletni strani, na njej pa je poleg imena, matične številke in datuma uvrstitve ponudnika naveden tudi datum, do katerega se ponudnik izloči iz postopkov javnega naročanja.
Noveli zakonov bolj jasno opredeljujeta prekinitev in zaustavitev postopka ter zavrnitev vseh ponudb. Prekinitev postopka pomeni zaključek postopka, ki ga po prekinitvi ni mogoče nadaljevati, medtem ko lahko naročnik ustavi postopek do odpiranja ponudb ter vrne vsem ponudnikom neodprte ponudbe (npr. 24. člen ZJN-2). Če naročnik zavrne vse ponudbe, lahko za isti predmet izvede nov postopek oddaje javnega naročila le v primeru, da so se spremenile okoliščine, ki so bile razlog za zavrnitev vseh ponudb. Naročnik lahko v času od sprejema odločitve o oddaji naročila do sklenitve pogodbe odstopi od izvedbe javnega naročila, vendar le, če predmeta javnega naročila ne potrebuje več ali da za naročilo nima zagotovljenih finančnih sredstev.
Poleg navedenih sprememb noveli zakonov na novo opredeljujeta še t.i. obdobje mirovanja, podizvajalca, nepravilno ponudbo itd. (2. člen ZJN-2), spremenjene so mejne vrednosti za objavo javnega naročila na portalu javnih naročil (po novem se mejne vrednosti ne bodo več določale z aktom vlade, temveč jih bo Ministrstvo za finance na podlagi evropske uredbe objavilo na svoji spletni strani) ter določeni prekrški tako za naročnika, ponudnika kot za podizvajalca, za katere so zagrožene globe v višini do 350.000 evrov.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
