c S

Odškodninska odgovornost investitorja za poškodbe izvajalčevih delavcev

07.12.2022 Po podatkih Inšpektorata RS za delo1 se je v letu 2021 na gradbiščih zgodilo 52 težjih delovnih nezgod, pri katerih so štirje delavci umrli. Za delovno nezgodo, ko se na gradbišču poškoduje delavec, odškodninsko odgovarja njegov delodajalec (izvajalec). Sodna praksa je odškodninsko odgovornost v razmerju do podizvajalčevih delavcev razširila tudi na glavnega izvajalca, ki vodi skupno gradbišče. V izjemnih primerih pa je možno, da bi bil v razmerju do poškodovanega delavca odškodninsko soodgovoren tudi naročnik (investitor), ki je izvajalcu z gradbeno pogodbo naročil izgradnjo objekta. V prispevku poskušam odgovoriti na vprašanje, kakšna so merila za odškodninsko soodgovornost investitorja za poškodbe izvajalčevih delavcev na gradbišču.

Delovna nezgoda je nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela in ki povzroči poškodbo delavca (3. točka prvega odstavka 3. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)).2 Ko so raziskana vsa dejstva in okoliščine glede delovne nezgode na gradbišču, nastopi čas, da pravno ugotovimo, kateri subjekt je odškodninsko odgovoren v razmerju do poškodovanega delavca (ali do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije).3 Za poškodbe delavca je odškodninsko odgovoren izvajalec, pri katerem je delavec zaposlen. Delodajalčeva dolžnost varovanja delavca pred škodo je urejena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1)4 in v ZVZD-1. Po ustaljeni sodni praksi je za poškodovanega delavca, ki je sicer zaposlen pri podizvajalcu, na skupnih gradbiščih odgovoren tudi glavni izvajalec, ki ima položaj in obveznosti t. i. dejanskega delodajalca.5

Ali je lahko tudi investitor soodgovoren za poškodbe izvajalčevih delavcev?

Investitor (naročnik) z izvajalcem sklene gradbeno pogodbo, s katero se izvajalec zavezuje, da bo skladno s projektno dokumentacijo zgradil objekt (ali izvedel dela) v dogovorjenem roku, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal dogovorjeno plačilo.6 Vsak izvajalec mora zagotavljati pogoje za varnost in zdravje svojih delavcev. Delavcem mora delodajalec zagotoviti brezhibno delovno opremo, ki ne ogroža varnosti,7 izvajalec mora delovna mesta urediti tako, da ni ogrožena varnost pri delu, z ustrezno organizacijo dela pa je treba preprečiti ali omejiti tveganja, predvsem na delovnih mestih, kjer obstaja možnost padca v globino.8 Vsak delodajalec mora poskrbeti, da so delavci psihofizično zmožni za delo, da so teoretično in praktično usposobljeni ter preizkušeni za varno delo. Delodajalec mora zagotavljati nadzor nad svojimi delavci na gradbišču,9 saj gre za organiziran in voden proces, ki poteka pod neposrednim ali posrednim nadzorom delodajalca.10 Ko delavec ravna neodgovorno, neskrbno in nepazljivo ter sam krši temeljna varnostna pravila, ki bi jih morala upoštevati že vsaka povprečno skrbna odrasla oseba, je podan njegov prispevek k delovni nezgodi.

Najprej je treba ugotoviti na vprašanje, ali ima tudi investitor obveznosti in odgovornosti v razmerju do izvajalčevih delavcev na področju varnosti pri delu. Investitor na gradbišču deluje s pomočjo subjektov, ki jih mora angažirati na podlagi zakonskih zahtev. Nadzor nad gradnjo je po eni strani naročnikova obveznost, po drugi strani pa tudi naročnikova pravica.11 Imenovanje nadzornika po Gradbenem zakonu (GZ-1)12 je obveznost investitorja, in sicer iz razloga, da varuje interese investitorja in tudi javni interes. Nadzornik13 mora v skladu z GZ-1 in pravili stroke zagotoviti kakovost nadzora, ki omogoča dokončanje objekta v skladu z dokumentacijo za izvedbo gradnje ter v skladu s prostorskim izvedbenim aktom, gradbenimi in drugimi predpisi ter gradbenim dovoljenjem.14 Nadzornik oziroma vodja nadzora15 ima zakonsko pooblastilo po GZ-1, da ustavi izvajanje del na gradbišču in poda prijavo na inšpekcijo.16 Po prej veljavnem Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1)17 nadzornik takšnega zakonskega pooblastila glede ustavitve del ni imel. Pravila in smernice stroke na področju nadzora pri gradnji nadzornikom nalagajo ustavitev gradnje, če sta ogrožena varnost in zdravje ljudi.18

Ko dela na gradbišču izvajata dva ali več izvajalcev, mora naročnik imenovati enega ali več koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu.19 V Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih je izrecno določeno, da imenovanje koordinatorja naročnika ne odvezuje obveznosti, ki jih ima pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na gradbišču (9. člen). Gradbišče mora biti tudi prijavljeno pri Inšpektoratu RS za delo.20 Naročnik mora tudi naročiti izdelavo varnostnega načrta, ki mora biti izdelan pred začetkom dela na gradbišču. Pisni sporazum o skupnih ukrepih za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu mora biti pripravljen pred pričetkom del na skupnem gradbišču. Podpisati ga morajo vsi udeleženci, ki bodo delali na skupnem delovišču. V njem so predpisani skupni ukrepi in določeni delavci za zagotovitev varnosti lastnih delavcev posameznega izvajalca oz. delodajalca ter tudi delavec, ki je določen za usklajevanje teh skupnih ukrepov na gradbišču. Ravnanja in opustitve investitorja se zato presojajo tudi na podlagi ravnanj nadzornika in koordinatorja. Pravila naročniku nalagajo njuno imenovanje, a mora naročnik tudi poskrbeti, da ti subjekti dejansko izvajajo naloge in zadolžitve...

Nadaljevanje članka za naročnike >> Marko Majstorović, Odškodninska odgovornost investitorja za poškodbe izvajalčevih delavcev
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 44-45, 2022

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
---------------------------------------
Opombe:

1 Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2021,
2 Ur. l. RS, št. 43/11.
3 Drugi stavek prvega odstavka 86. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 72/06 - UPB in nasl.): "V vseh drugih primerih pa ima Zavod pravico zahtevati povrnitev škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe."
4 Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl.
5 Vrhovno sodišče RS je v sodbi in sklepu opr. št. II Ips 21/2012 z dne 13. septembra 2012 oblikovalo opredelilne kriterije za glavnega izvajalca kot dejanskega delodajalca vseh delavcev na skupnem gradbišču, ne glede na to, pri katerem izvajalcu so formalno zaposleni.
6 Člen 649 Obligacijskega zakonika (OZ) (Ur. l. RS, št. 97/07 - UPB in nasl.).
7 Člen 4 Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur. l. RS, št. 101/04 in nasl.).
8 Člena 4 in 8 Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur. l. RS, št. 89/99 in nasl.).
9 Člena 36 in 38 ZVZD-1.
10 Sedma točka 3. člena ZVZD-1.
11 Koršič Potočnik, M., Furlan, M., in Sodja, V.: Veliki gradbeno pravni priročnik, Uradni list RS, Ljubljana 2018, str. 190.
12 Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.
13 Nadzornik je pravna ali fizična oseba, ki kot udeleženec pri graditvi objektov izvaja nadzor nad gradnjo in izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost (17. točka prvega odstavka 3. člena GZ-1).
14 Koršič Potočnik, M., Furlan, M.,in Sodja, V., nav. delo, str. 194.
15 Nadzornik za vodenje nadzora določi pooblaščenega strokovnjaka z ustreznim pooblastilom (v nadaljnjem besedilu: vodja nadzora), ki zanj opravlja poklicne naloge v eni od predpisanih oblik v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost (15. člen GZ-1).
17 Ur. l. RS, št. 102/04 - UPB in nasl.
18 Šajna, A., Priročnik za nadzor gradnje, Inženirska zbornica Slovenije, Ljubljana 2014, str. 28.
19 Fizična oseba, ki jo naročnik in/ali nadzornik projekta med izvajanjem projekta pooblasti za izvajanje nalog, navedenih v Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Ur. l. RS, št. 83/05 in nasl.).
20 Člen 5 Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.