Z objavo popravka prizadeti posameznik dobi možnost, da je slišan (auidatur et altera pars), javnost pa možnost, da sliši obe strani in si sama ustvari mnenje o prispevku, je pojasnilo Vrhovno sodišče v sodbi v zadevi II Ips 48/2022 z dne 21. septembra 2022. V njej je na konkretnem primeru obravnavalo pravico do objave popravka.
Pravica do objave popravka kot izraz načela audiatur et altera pars
Vrhovno sodišče je pojasnilo, da pravica do objave popravka iz 26. člena Zakona o medijih (ZMed) omogoča posamezniku, ki ga določen medijski prispevek (obvestilo) neposredno zadeva, da se vključi v javni diskurz, ki ga prej enostransko sproži avtor tega prispevka. To je zakonska konkretizacija človekove pravice iz 40. člena Ustave Republike Slovenije (URS). Ta posamezniku omogoča učinkovito sodelovanje v javni razpravi, ki posega v njegovo pravico ali pravni interes. Ustavno sodišče je po besedah vrhovnih sodnikov poudarilo, da je s tem, ko ima prizadeti možnost objave popravka, ustvarjeno neko ravnotežje in je varovano načelo enakosti orožij. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča ima prizadeta oseba z uresničitvijo pravice do popravka možnost vplivati na to, kako se predstavi javnosti, in sicer tako da se pred istim forumom prikaže njena plat zgodbe. Tako se prelevi iz predmeta poročanja v enakopravno sodelujočega v diskurzu, je razlogovalo Vrhovno sodišče. Spomnilo je, da se z objavo popravka primarno varuje zasebni interes naslovnika, a se hkrati varuje tudi javni interes, ki izhaja iz potrebe po uravnoteženi, celoviti in objektivni informiranosti. Prizadeti posameznik namreč dobi možnost, da je slišan (auidatur et altera pars), javnost pa možnost, da sliši obe strani in si sama ustvari mnenje o prispevku, je bilo jasno Vrhovno sodišče. Poudarilo je, da pravica do popravka navsezadnje omogoča korekcijo morebitne zlorabe medijske svobode. Pravica ali interes sta lahko prizadeta z vsakršnim objavljenim besedilom, ne glede na vsebino in ne glede na zvrst. Popravek se lahko nanaša tudi na mnenjske in samo dejstvene (preverljive) vsebine, je še zapisalo Vrhovno sodišče.
Odklonitev objave popravka
Nato je opozorilo, da pravica do objave popravka posega v medijsko svobodo, ki izvira iz pravice do svobode izražanja (39. člen URS), in pravico do svobodne gospodarske pobude lastnikov medijev (74. člen URS), saj odgovornim urednikom (pogosto mimo njihove volje) narekuje brezplačno objavo vsebine, ki jo je pripravil imetnik pravice do objave popravka spornega prispevka. Odgovorni uredniki ne morejo odločati o vsebinskem konceptu objavljenega popravka, enako kot prizadeta stranka ni mogla odločati o vsebinskem konceptu spornega prispevka. To kolidirajočo naravo je treba upoštevati pri sprejemu ukrepov za varstvo pravice do objave popravka. Opraviti je treba torej, tako je zapisalo Vrhovno sodišče, tehtanje, katera pravica bo v konkretnem primeru imela prednost. K iskanju ravnovesja je pristopil že zakonodajalec, saj je prizadetemu priznal pravico do popravka, a jo je omejil z odklonitvenimi razlogi iz prvega odstavka 31. člena ZMed, so razložili vrhovni sodniki.
Zapisali so, da četrti odstavek 26. člena ZMed opredeljuje, kakšna mora biti vsebina popravka: v ožjem smislu gre za zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, v širšem smislu pa za navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Če popravek vsebinsko ne ustreza tem merilom, to pomeni odklonitveni razlog (negativno predpostavko) za njegovo objavo iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed. Navedena določba po oceni vrhovnih sodnikov izrecno zahteva, da popravek zajema ožji in širši kontekst. Odgovorni urednik zahtevani popravek zavrne, če v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem hkrati ne navaja oziroma prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti spodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu, je še pojasnil senat Vrhovnega sodišča.
Pripravil: Patricij Maček, mag. prava
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
