Tožeča stranka QM je s tožbo na podlagi 270. člena > Pogodbe o delovanju Evropske unije predlagala razglasitev ničnosti odločbe Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) o nepodaljšanju njene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Tožeča stranka je trdila, da njene poklicne izkušnje, sposobnosti in zmožnost prilagajanja potrebam kažejo na to, da ima lastnosti, ki se zahtevajo za zasedbo delovnega mesta vodje oddelka in da je izvršna direktorica storila očitno napako pri presoji njene sposobnosti za opravljanje dodeljenih nalog glede na bodoči in predvidljiv razvoj delovnega mesta vodje oddelka. Dodatno je poudarila, da ni bila seznanjena z novimi organizacijskimi potrebami in da je bila v primerjavi z drugimi kandidati neenako obravnavana.
Europol je trditve tožeče stranke prerekal.
Za spore med javnimi uslužbenci Evropske unije je pristojno Splošno sodišče Unije. To je v preučevani zadevi s sodbo T-164/21 najprej poudarilo, da čeprav ima uprava široko diskrecijsko pravico pri podaljševanju pogodb o zaposlitvi, Splošno sodišče v postopku odločanja o ničnostni tožbi opravi nadzor zakonitosti iz naslednjih vidikov: preverjanje neobstoja napačne uporabe prava, očitne napake pri presoji pri oceni interesa službe, s katerim se ta odločba lahko utemelji, zlorabe pooblastil ter kršenja dolžnosti skrbnega ravnanja, ki je upravi naložena, kadar se mora izreči o podaljšanju pogodbe, ki jo veže na katerega od njenih uslužbencev. Splošno sodišče tudi preverja, ali je uprava kršila postopek ali nepravilno uporabila materialno pravo.
V obravnavani zadevi izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da sposobnosti in znanja tožeče stranke niso ustrezali potrebam Europola za delovno mesto vodje oddelka glede na predvidljiv razvoj v prihodnosti.
Sodišče je na prvem mestu navedlo, da delovni rezultati tožeče stranke, izkušnje in zmožnost prilagajanja dokazujejo, da ima sposobnosti in znanja, ki se zahtevajo za zasedbo delovnega mesta vodje oddelka. Vendar pa Europol ne prereka niti visoke uspešnosti tožeče stranke niti njene zmožnosti prilagajanja. Razlog, na katerem je temeljilo nepodaljšanje pogodbe tožeče stranke, je neskladnost poklicnega profila tožeče stranke z bodočimi potrebami Europola, in sicer glede na odslej zahtevano znanje. Iz tega izhaja, da so bile ugotovljene nove potrebe in nova strokovna znanja, z vidika katerih, kot navaja Europol, znanja tožeče stranke niso zadostna.
Sodišče je poudarilo, da čeprav tožeča stranka navaja, da novoopredeljena znanja in sposobnosti ima, teh sposobnosti ni pojasnila in zato ni dokazala, da bi lahko njene izkušnje v Europolu ali njene prejšnje izkušnje ustrezale potrebi Europola. Sodišče je prav tako poudarilo, da je Europol objavil razpis prostega delovnega mesta vodje oddelka, v katerem je bilo navedenih več nalog, ki jih tožeča stranka ni opravljala, zlasti [zaupno]. Iz tega izhaja, da naloge, ki so bile tožeči stranki zaupane v Europolu, niso ustrezale bodočim in predvidljivim zahtevam za delovno mesto vodje oddelka in da tožeča stranka ni dokazala očitne napake, ki naj bi jo Europol storil pri presoji, da nima znanj, potrebnih za to, da bi v prihodnosti na podlagi pogodbe za nedoločen čas zasedala to delovno mesto.
Sodišče je prav tako poudarilo, da je bil prihodnji razvoj na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij opredeljen v številnih strateških dokumentih, pri pripravi teh pa je sodelovala tudi tožeča stranka, zaradi česar so ji bile nove organizacijske potrebe znane.
Na podlagi vsega navedenega je sodišče ugotovilo, da tožeča stranka ni predložila dokazov, s katerimi bi lahko ovrgla verodostojnost presoje Europola, da njen poklicni profil ne ustreza novim potrebam službe. Sodišče je zato njeno tožbo zavrnilo.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
