Na podlagi Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023, ki so ga sprejeli Vlada RS ter reprezentativni sindikati, je bil oktobra letos spremenjen tudi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS).
Skladno z ukrepi iz dogovora se v ZSPJS spreminja plačna lestvica, ki se uskladi z dogovorjeno višino. Uskladitev se izvede v višini 4,5 odstotka, velja pa tako za javne uslužbence kot tudi za funkcionarje. Navedena uskladitev ima za državo finančne posledice v višini 43,4 milijona evrov v letu 2022 ter 260,3 milijona evrov v letu 2023 ter v naslednjih letih. Plačna lestvica se prav tako povišuje za en plačni razred, s 65 na 66 plačnih razredov. To tudi pomeni, da je povišan razpon napredovanj v višji plačni razred (nove priloge 1, 2 in 3 zakona).
V 7. členu se je črtal drugi odstavek, ki je določal, da je v plačnih podskupinah od C1 do J3 na delovnih mestih in v nazivih mogoče doseči največ 57. plačni razred. S črtanjem te določbe se odpravlja t. i. »strop«, s čimer se omogoča, da lahko javni uslužbenci napredujejo za en ali dva plačna razreda, ko izpolnijo pogoje za napredovanje v višji plačni razred (velja od 1. 4. 2023).
S spremembo prvega odstavka 19. člena zakona se ureja pravica do prenosa plačnih razredov napredovanj nekoliko širše, kot je bila urejena do zdaj. Pravica, ki se je zdaj uporabljala samo v primeru prehoda na drugo delovno mesto pri istem delodajalcu, se zdaj uporablja tudi za prehod k drugemu delodajalcu. Po novem velja, da se javnemu uslužbencu, ki bi bil pri istem ali pri drugem delodajalcu na delovnem mestu oziroma v nazivu v višjem tarifnem razredu uvrščen v nižji ali isti plačni razred, kot ga je dosegel z napredovanjem na prejšnjem delovnem mestu oziroma v nazivu, plačni razred na novem delovnem mestu oziroma v nazivu določi tako, da se prej doseženi plačni razred poveča za en plačni razred. Skladno s tem se je spremenil tudi prvi odstavek 20. člena, ki po novem določa, da se ohranjajo plačni razredi napredovanja tako pri istem ali pri drugem delodajalcu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah.
Z novim petim odstavkom 19. člena je določeno, da kadar javni uslužbenec po prekinitvi delovnega razmerja ponovno sklene pogodbo o zaposlitvi pri istem ali drugem delodajalcu v javnem sektorju na delovnem mestu v višjem tarifnem razredu glede na delovno mesto, ki ga je zasedal pred prenehanjem delovnega razmerja v javnem sektorju, se za namen določitve plačnega razreda ob ponovni sklenitvi pogodbe o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka tega člena šteje, da se delovno razmerje nadaljuje brez prekinitve.
Zakon o spremembah in dopolnitvah > Zakona o sistemu plač v javnem sektorju pa v prehodnih in končnih določbah ureja tudi povračila stroškov in drugih prejemkov funkcionarjev. Do uveljavitve zakona, ki bo uredil povračila stroškov in druge prejemke funkcionarjev, pripadajo funkcionarjem povračila stroškov in drugi prejemki v zvezi z delom v skladu s tem zakonom. Povračila stroškov in drugi prejemki v zvezi z delom pripadajo funkcionarjem v enaki višini in pod enakimi pogoji, kot to velja za javne uslužbence. To velja za regres za prehrano, nadomestilo za ločeno življenje, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, stroške in obračun stroškov na službenem potovanju v državi, dnevnice za službeno potovanje v državi, kilometrino za uporabo lastnega avtomobila v državi, stroške prenočevanja, terenski dodatek, regres za letni dopust (za leto 2022), jubilejno nagrado, solidarnostno pomoč ter odpravnino ob upokojitvi.
Spremenjeni 7. člen in novi priloga 1 in 3 se začnejo uporabljati 1. 4. 2023, prvi in drugi odstavek 8. člena – ki se nanaša na povračila stroškov in drugih prejemkov funkcionarjev, pa se začneta uporabljati 1. 12. 2022.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
