Namen izobraževanja in usposabljanja delavca ni zgolj v tem, da se širijo sposobnosti delavca, ki so povezane z delom določene s pogodbo o zaposlitvi in ohranitve zaposlitve pri delodajalcu, temveč tudi povečati možnost delavčevega zaposlovanja na trgu dela in zmanjševanja brezposelnosti.[1] Poleg tega ima tudi delavec pravico, da se lahko izobražuje v lastnem interesu in da lahko kandidira za izobraževanje.[2]
Pri pravici do izobraževanja gre za ustavno človekovo pravico in temeljno svoboščino, ki je opredeljena v mednarodnih in nacionalnih aktih.[3] Izobraževanje je potrebno vzpodbujati tudi takrat, ko si dodatnega izobraževanja želi tudi sam delavec in ne zgolj takrat, ko je delodajalec tisti, ki želi, da se delavec dodatno izobražuje.
Na podlagi drugega odstavka 170. člena je delodajalec dolžan zagotoviti izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev, če tako zahtevajo potrebe delovnega procesa ali če se je z izobraževanjem, izpopolnjevanjem ali usposabljanjem možno izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. V skladu s potrebami izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev ima delodajalec pravico delavca napotiti na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, delavec pa ima pravico, da sam kandidira.
Trajanje in potek izobraževanja ter pravice pogodbenih strank med izobraževanjem in po njem se določijo s pogodbo o izobraževanju oziroma s kolektivno pogodbo, kot to izhaja iz tretjega odstavka 170. člena ZDR-1. Delavec in delodajalec se o pravicah in obveznostih glede izobraževanja dogovorita v posebni pogodbi o izobraževanju, kjer se dogovorita o pravicah in obveznostih med in po izobraževanju. Gre za posebno pogodbo delovnega prava, ker jo delavec in delodajalec skleneta z namenom urediti nekatere pravice in obveznosti v zvezi z izobraževanjem, izpopolnjevanjem in usposabljanjem, ki se nanašajo na uresničevanje delovnega razmerja.[4]
Če delodajalec napoti delavca na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje iz razlogov iz drugega odstavka 170. člena ZDR-1, nosi stroške tega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja delodajalec. Primeroma gre v konkretnem primeru za stroške šolnine, kotizacije oziroma prevoza ali prehrane.
Delavec, ki se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v skladu s 170. členom ZDR-1, kot tudi delavec, ki se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v lastnem interesu, ima pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov, kot to izhaja iz prvega odstavka 171. člena ZDR-1. To je minimalni zakonski standard, ki ga mora delodajalec zagotoviti delavcu.[5] Če s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali posebno pogodbo o izobraževanju pravica iz prejšnjega odstavka ni podrobneje določena, ima delavec pravico do odsotnosti z dela ob dnevih, ko prvič opravlja izpite.[6] Če se delavec izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v skladu s 170. členom ZDR-1, ima pravico do plačane odsotnosti z dela po prejšnjem odstavku.[7]
Glede odsotnosti z dela delavca zaradi izobraževanja, pa ZDR-1 ne določa nobenih sankcij, ki bi se nanašale na pravico do odsotnosti z dela zaradi delavčevih izobraževanj.
Pripravila: mag. Suzana Pisnik
--------------------------------------
Opombe:
[1] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 988.
[2] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 985.
[3] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 985.
[4] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 990.
[5] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 994.
[6] Kot to določa drugi odstavek 171. člena ZDR-1.
[7] Kot to določa tretji odstavek 171. člena ZDR-1.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
