Čeprav veljajo zadnje spremembe davčne zakonodaje šele nekaj mesecev, je zakonodajalec že pripravil predlog sprememb temeljnih davčnih zakonov, ki so v javni obravnavi do 19. avgusta 2022 in naj bi se uporabljali od 1. januarja 2023.
Z namenom omilitve posledic visokih cen energentov za kmetijski in gozdarski sektor tako zakonodajalec predlaga spremembe Zakona o trošarini. S predlogom novele Zakona o trošarinah se s spremembo 8. člena Zakona o trošarinah (ZTro-1) uvaja nov zavezanec za plačilo trošarine t.j. trgovec, ki je plinsko olje, ki se uporablja kot gorivo za ogrevanje, prodal v skladu s 94. členom ZTro-1.
S spremenjenim 94. členom ZTro-1 se naj bi namreč uvedlo označevanje plinskega olja za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije in vozil za prevoz čebeljih panjev, kar pomeni, da bo moral trgovec voditi ustrezno evidence prodanega plinskega olja temu ustrezno identificiranim upravičencem. Po predlogu bi obveznost za obračun trošarine nastala zadnji dan v mesecu, v katerem je bilo plinsko olje prodano. Trgovec pa bi predložil obračun trošarine v višini razlike med trošarino za plinsko olje, ki se uporablja kot gorivo za ogrevanje in zneskom trošarine za gorivo za kmetijstvo, najkasneje v roku 25 dni od dneva nastanka obveznosti za obračun trošarine, trošarino pa plačal najpozneje v 30 dneh po nastanku obveznosti za obračun trošarine.
V zvezi s tem namreč predlog novele predvideva, da bi se pravica do vračila trošarine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo s 1. januarjem 2023 nadomestila s pravico do nakupa davčno označenega goriva za kmetijstvo z neposredno oprostitvijo plačila (dela) trošarine. Od 1. januarja do 31. maja 2023 bi bila tako obveznost plačila trošarine za nakup goriva za kmetijstvo iz 30 % znižana na 0 %. Od 1. junija 2023 pa bi veljala obveznost plačila trošarine za gorivo za kmetijstvo v višini 30 %.
Z namenom zmanjševanja administrativnih bremen in spodbujanja digitalizacije Predlog novele Zakona o davčnem postopku naslavlja prenos direktiv v slovenski pravni red in izmenjavo podatkov v skupnih mednarodnih davčnih nadzorih. S predlogom spremembe 19. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) pa določa začetek uporabe določbe o razkritju podatkov za namene obračuna nadomestila, ki naj bi se izvajalo od 1. julija 2023 dalje in nekatere druge rešitve, katerih cilj je lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti (primer: prevzem dokumentov s portala eDavki brez kvalificiranega digitalnega potrdila).
Bistvene spremembe zakonodajalec prinaša s Predlogom novele Zakona o dohodnini, ki jih utemeljuje s ciljno usmerjenimi spremembami, predvsem za določene skupine, ki v tem trenutku najbolj potrebujejo pomoč države. Tako se predlaga:
Prav tako predlog novele prinaša spremembe pri plačilu za poslovno uspešnost opredeljene v 44. členu ZDoh-2. Tako še vedno velja, da mora biti ta možnost evidentirana v splošnem aktu delodajalca oz. v kolektivni pogodbi, in ni davčno obremenjeno do izplačila v višini 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Prav tako se uvaja dodatni pogoj, da je lahko izplačilo za poslovno uspešnost izvedeno največ dvakrat v koledarskem letu in odpravlja možnost davčno ugodnejše obravnave dohodka iz tega naslova v višini 100 % povprečne plače zaposlenega. Pri tem se dodatno s predlogom spremembe 109. člena ZDoh-2 določa, da se razlika med izplačilom in povprečno mesečne plače zaposlenih v Sloveniji všteva v davčno osnovo po obračunu prispevkov za socialno varnost.
Predlog novele se dotika tudi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem. Tako se s predlogom spremembe 135.č člena ZDoh-2 uvaja 25 odstotna davčna stopnja, med tem ko druge določbe davčne obravnave dohodkov iz naslova oddajanja v najem ostajajo nespremenjene.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.