To razmišljanje sem - ob branju knjige Ernsta Fraenkla "Dvojna država" - začel pisati pod naslovom "Knjiga, ki pravniku lahko odpre oči - če hoče videti", ki sem ga nato (skupaj z vsebino) zaostril v naslov "Se v Sloveniji uveljavlja nov tip 'dvojne države'?", na koncu pa pristal pri gornjem naslovu. Ne gre namreč samo za Slovenijo, problem je širši.
Ali lahko ustavna demokracija degenerira v nov tip "dvojne države" - namreč države, v kateri poleg "države norm" sobiva tudi "država ukrepov", ki se izvajajo mimo norm ali proti njim, a država norm to tako ali drugače ignorira ali dopušča? Za nekdanjo, "navadno" demokracijo to vprašanje niti ni tako pomembno - tam lahko večina nezaželeni manjšini ali posameznikom že po pravni poti omeji pravice, kolikor hoče, in se izvajanju ukrepov zoper njih mimo norm lahko na ta način izogne. Če jih kljub temu izvaja, lahko seveda postane diktatura ali degenerira v nekaj vmes. V današnji Evropski uniji naj takih "starih" demokracij sicer sploh ne bi bilo več - vse države so z vstopom v EU (in praviloma tudi s svojimi ustavami) zavezane "ustavni demokraciji", torej taki, kjer ustava zagotavlja varstvo temeljnih človekovih pravic tudi zoper demokratično sprejete večinske odločitve, ki bi te pravice kršile. Če se Poljska in Madžarska tega ne bosta držali, ju pač ne bo več mogoče šteti med ustavne demokracije - ne glede na to, ali ju bo v tem primeru EU izključila ali ne. A kaj če se tudi v državah, ki sicer hočejo ostati ustavne demokracije, začnejo pojavljati nesankcionirani "ukrepi mimo norm", nesankcionirani zakoni v nasprotju z ustavnimi normami in podobni pojavi?
Ob nekaterih takih pojavih v Sloveniji se mi je zastavilo vprašanje, ali bi tudi danes lahko nastala "dvojna država" - ne kot prva faza razvoja diktature, kakor to ugotavlja Fraenkel za Nemčijo v obdobju 1933-1938, ampak kot degeneracija ustavne demokracije, ki bi morda lahko pomenila tudi trajnejše stanje, ne nujno le začasno krizo pred prehodom v diktaturo ali vrnitvijo v polno ustavo demokracijo. Kako utemeljujem to vprašanje, bo, upam, jasneje razvidno iz drugega dela prispevka. V prvem pa najprej o tem, kaj je "dvojna država" (po Fraenklu) pomenila v prvih petih letih Hitlerjeve diktature.
Knjiga, ki pravniku lahko odpre oči - če hoče videti
Knjigo, ki je prvič izšla leta 1941 v ZDA,(*2) je avtor, judovski odvetnik, skrivaj pisal v Nemčiji v letih 1936-1938, preden se je od tam umaknil v London in nato v ZDA, kjer je leta 1941 izdal predelano in dopolnjeno izdajo v angleščini. V nemščini je šele leta 1974, tik pred avtorjevo smrtjo, izšel prevod angleške izdaje, prvotno nemško besedilo pa (pod naslovom Urdoppelstaat) šele leta 1999 v drugi knjigi (od skupaj šestih) avtorjevih zbranih del. Zakaj je imelo to delo tako neobičajno pot do bralcev, si zdaj lahko preberemo (tudi) v slovenski izdaji, česar tu ne bom povzemal - ker bi morebitnemu bralcu tega svojega prispevka raje sporočil nekaj misli, ki so se mi porodile ob branju te knjige.
O tem, kako sta Hitler in nacionalsocializem prišla na oblast in kaj sta potem z njo naredila, sem nekaj seveda vedel - kot vsak razgledan človek mojih let. Predvsem to, kar izveš iz standardne zgodovinske in politološke literature. Fraenklova Dvojna država pa mi je odprla povsem nov, zame fascinanten pogled na to dogajanje: pogled, ki za nepravnike morda niti ni kaj posebno zanimiv - za pravnike pa bi moral biti del našega študija, a se na pravnih fakultetah (ne le naših), kolikor vem, o tem žal ne govori. Znani nemški ustavni pravnik Horst Dreier v spremni besedi k tretji nemški izdaji Dvojne države ugotavlja,(*3) da je to delo zdaj sicer navzoče v zgodovinski, pravni in politološki literaturi, a marsikdaj napačno razumljeno in predstavljeno - in, zanimivo, da bi ga pa "pri standardnih delih državnega prava težko našli"! V nadaljevanju te svoje spremne besede(*4) nato Dreier podrobneje prikaže, v čem je to napačno ali površno razumevanje Fraenklovega pojma nacistične "dvojne države". Kratko in zelo poenostavljeno povedano: da pri tem ne gre za "dualizem države in stranke" (za prepletanje državnega in strankarskega aparata ter njunih pristojnosti, kar je za Fraenkla manj pomembno),(*5) ampak za hkratni obstoj "države norm" (Normenstaat) in "države ukrepov" (Massnahmenstaat), kjer pri obeh delujeta tako država kot stranka.
Iz knjige in kasnejših komentarjev je razvidno, da se Fraenklova analiza nanaša samo na stanje v letih 1933-1938, medtem ko kasnejši razvoj nacistične države analizira druga znamenita knjiga, delo Franza Neumanna "Behemoth: Struktur und Praxis des Nationalsozialismus 1933-1944" iz leta 1944. Zelo poenostavljeno bi bilo morda možno reči, da je bila s tem Fraenklova teza o "dvojni državi" kasneje nadomeščena z Neumannovo tezo o "nedržavi" (Unstaat).(*6) Vprašanje, kaj je bolj prav, Dreier v spremni besedi namenoma pušča ob strani in se izrecno omejuje le na pojasnjevanje, kaj je Fraenkel res mislil s svojim pojmom "dvojne države".
Kako Fraenkel vidi Hitlerjevo Nemčijo kot "dvojno državo"
Če vse do danes ne zgodovinska ne politološka ne pravna znanost niso prišle do jasnega in enotnega odgovora na ti dve vprašanji (ali je bila nacistična Nemčija "dvojna država" ali "nedržava" in kaj Fraenklov pojem "dvojne države" sploh pomeni, tudi če ga omejimo le na Nemčijo v obdobju 1933-1938), potem se tudi mi danes lahko vzdržimo iskanja "dokončnih" odgovorov na ta vprašanja. Mene je pri Fraenklovi knjigi fasciniralo nekaj drugega - in to bi s tem zapisom rad javno povedal, čeprav je upanje, da bo branje te knjige še pri kom drugem vzbudilo podobne misli kot pri meni, pravzaprav precej majhno ...
Nadaljevanje članka >> mag. Matevž Krivic: Ali lahko ustavna demokracija degenerira v nov tip "dvojne države"?
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 30-31, 2021
>> Članek lahko preberete tudi, če niste naročnik.
-------
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.