Roberta Metsola je bila izvoljena za prvo podpredsednico Evropskega parlamenta novembra lani. Na položaju je zamenjala Mairead McGuinness, potem ko je bila ta imenovana za evropsko komisarko za finančne storitve in unijo kapitalskih trgov. V Evropskem parlamentu je od leta 2013, kot poslanka malteške Nacionalistične stranke pripada politični skupini Evropske ljudske stranke (EPP). Je tudi mati štirih fantov, piše na njenem računu na Twitterju, pri čemer vlogo matere omenja pred svojo politično funkcijo.
V torek bo na obisku v Sloveniji, kamor prihaja kot prva podpredsednica Evropskega parlamenta, pristojna za stike z nacionalnimi parlamenti. Njen obisk je povezan s predsedovanjem Svetu EU, ki ga bo Slovenija z julijem prevzela od Portugalske. Slovenske prioritete bodo tudi ena od osrednjih tem pogovorov s slovenskimi predstavniki.
Srečala se bo s predsednikoma odbora DZ za zadeve EU Markom Pogačnikom ter komisije DS za mednarodne odnose in evropske zadeve Bojanom Kekcem. Sprejela jo bosta tudi predsednik DZ Igor Zorčič in premier Janez Janša, čigar stranka SDS je prav tako članica EPP.
V pogovorih s slovenskimi predstavniki pričakuje zelo odprto razpravo, je povedala v telefonskem pogovoru za STA pred svojim obiskom. "Zelo dobro se spominjam prejšnjega slovenskega predsedovanja in kako je bilo uspešno. Zato se veselim, da bo to predsedovanje enako uspešno," je dejala.
Ob tem poudarja, da "Slovenija ni majhna država". Lahko je vodja in v prihodnjih šestih mesecih spodbudi napredek na prednostnih področjih EU, je prepričana.
Slovenija prevzema predsedovanje EU v izjemnih časih. Krepitev odpornosti EU v popandemičnem obdobju, ki je tudi slovenska prioriteta, mora biti po njenem mnenju v ospredju. Prvič po več kot letu in pol bo to predsedovanje, v času katerega bomo lahko imeli srečanja v fizični obliki.
Med prednostnimi nalogami slovenskega predsedovanja je izpostavila tudi ukrepanje proti podnebnim spremembam, kar je pomembno vprašanje ne samo za Evropski parlament, ampak za celotno EU. Na zunanjepolitičnem področju EU pa je omenila Belorusijo. "Izjave slovenske vlade glede Belorusije so zelo opogumljajoče. To vprašanje moramo obdržati visoko na dnevnem redu," je povedala.
Metsola se nadeja napredka tudi na področju migracij. Na mizi je načrt, ki ga je predlagala Evropska komisija in ki govori o različnih oblikah konkretne solidarnosti. Močno upamo na preboj in to je vprašanje, kjer bo v prihodnje veliko pozornosti namenjene napredku, ki ga bo doseglo predsedstvo.
Pomembna bo tudi konferenca o prihodnosti Evrope, pri vodenju katere bo imela Slovenija med predsedovanjem eno osrednjih vlog. "V tem procesu imajo vlogo vsi. Novejše države članice so v preteklosti že pokazale, da lahko vodijo proces in v okviru konference povežejo različne strani," je poudarila Metsola, ki je bila prav v času pogovora za STA na poti v Strasbourg, kjer se je minulo soboto udeležila ustanovnega plenarnega zasedanja konference.
Država, kot je Slovenija, lahko deluje kot "arbiter" in spodbuja nove načine za povezovanje Evrope, med drugim tudi v okviru konference o prihodnosti Evrope, kjer je treba slišati glasove na vseh ravneh. Čas je po njenem mnenju bistvenega pomena. Preučujemo vse možnosti, kako bi lahko glas državljanov ne le slišali, temveč ga tudi vključili v vse odločitve, ki bodo sprejete od poletja naprej.
Metsola je tudi članica skupine za spremljanje spoštovanja demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic v okviru Evropskega parlamenta. Skupina je spomladi obravnavala tudi razmere v Sloveniji.
Na vprašanje, ali se ji zdi, da na vzhodne države članice pogosto letijo kritike, češ da imajo drugačno razumevanje vladavine prava in svobode medijev, je Metsola pojasnila zgodovinski okvir nastanka skupine. Ta je bila ustanovljena, da bi ocenila razmere na Malti in Slovaškem po uboju novinarjev Daphne Caruana Galizia in Jana Kuciaka.
V vmesnem času je bil mandat skupine razširjen na obravnavo vseh držav članic, pri katerih bi se lahko pojavila vprašanja, ki bi jih bilo treba obravnavati. Dejansko gre bolj za proces spremljanja kot pa mehanizem, da bi zagotovili, da nobena članica ni pod drobnogledom bolj kot druga. Kadar koli se pojavi vprašanje, ali bi se stvari lahko izboljšale, postavimo vprašanja in priporočamo izboljšave, je pojasnila.
Metsola prihaja z Malte, ki jo je pred leti pretresel umor novinarke in borke proti korupciji Daphne Caruana Galizia. Prav na dan njenega obiska v Sloveniji bodo v Bruslju uradno objavili spletni razpis za nagrado za dosežke na področju poglobljenega novinarstva, poimenovano po Caruani Galizii. Evropski parlament jo bo prvič podelil oktobra. Caruana Galizia je bila ubita v eksploziji avtomobila 16. oktobra 2017.
To je bil po besedah Metsole "najbolj črn dan" za državo. "Oblak, ki je prekril našo državo, in sramota, ki jo človek občuti spričo dejstva, da je bila sredi belega dne ubita mati in pogumna novinarka, ker so jo želeli utišati, je nekaj, od česar si ne bomo nikoli opomogli," je dejala.
Na drugi strani pa je to povzročilo, da je na tisoče ljudi, ki se sicer ne bi vključili, zavrnilo to, kar so videli kot korupcijo na najvišji vladni ravni, kot ustrahovanje nekoga, ki kritizira. To je nekaj, na kar bi morali biti ponosni, je povedala Metsola. Umor Galizie je na koncu vodil do številnih odstopov, aretacij in reform, ki še trajajo. In konec koncev do padca takratnega premierja (Josepha Muscata, op.p), ki ga je Galizia najbolj kritizirala.
Bruselj/Ljubljana, 21. junija (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
