Petrol je po izbruhu epidemije uvedel sistem, po katerem je polovica zaposlenih delala od doma, polovica pa v pisarnah. Trenutno v pisarnah dela 70 odstotkov zaposlenih, odvisno od možnosti izpolnjevanja vseh zahtevanih varnostnih zahtev, s koncem epidemije pa naj bi se večina vrnila na svoje delovno mesto, razen če bodo delovni pogoji za izvajanje priporočenih varnostnih ukrepov oteženi, so dejali v družbi.
Petrol sicer načrtuje ohranitev dela na domu za zaposlene, pri katerih je to mogoče in lokacija dela ne vpliva na kakovost opravljenega dela. "Pri tem bomo vsako vlogo obravnavali individualno in v skladu s tem bo določen tudi obseg dela od doma," so poudarili.
V Zavarovalnici Triglav pravijo, da ima delo na daljavo pomemben vpliv na delovanje, vodenje in uspešnost timov ter da bo tak način dela v določeni meri postal stalnica tudi po koncu epidemije. Zaposlenim, katerih narava dela delo na daljavo omogoča, bodo tako v prihodnje omogočili, da dvakrat tedensko, največ pa 10 dni v mesecu nadaljujejo z delom od doma.
"Prepričani smo, da je s takšnim načinom dela izkazano tudi zaupanje delodajalca do zaposlenih in obratno. Ocenjujemo, da bo takšno delovno okolje na dolgi rok prispevalo k še večji povezanosti, zavzetosti in pripadnosti sodelavcev," so navedli v zavarovalnici.
V Telekomu Slovenije načrtujejo, da bodo s prihodnjim tednom vsi zaposleni z delom začeli na lokacijah družbe. Zadnji mesec je delo, kjer je bilo mogoče, potekalo v t. i. rotacijah, to je izmeničnem delu, pred tem pa je približno 70 odstotkov zaposlenih, ki jim je to omogočala narava dela, delo opravljalo na daljavo.
"Naše izkušnje so pozitivne, tako da bomo delo na daljavo kot eno izmed fleksibilnih oblik dela ohranili tudi v prihodnje. V kakšnem obsegu oz. po kakšnem modelu, pa je odvisno tudi od specifike posameznega delovnega mesta," so pojasnili v Telekomu.
V Novartisu so pojasnili, da so fleksibilne oblike dela začeli uvajati že pred leti ter na tem področju izpolnjujejo potrebno infrastrukturo in izobražujejo zaposlene, zato s prehodom na delo na daljavo večjega števila zaposlenih niso imeli težav. V Novartisu v Sloveniji je v času epidemije na daljavo delalo tudi okoli 1800 zaposlenih, kar predstavlja 36,8 odstotka vseh redno zaposlenih.
Od 17. maja se je glede na fizično ureditev pisarniških prostorov lahko na delo v pisarne vrnilo do 20 odstotkov zaposlenih v posameznem oddelku, od 1. junija dalje pa do 50 odstotkov zaposlenih, so pojasnili v farmacevtskem podjetju. Dodali so, da so letos za sistemsko ureditev novih načinov dela pripravili pravilnik o delovnem času, ki predvideva dva modela fleksibilnega načina dela, med katerima lahko izbirajo zaposleni.
V NLB je epidemije pospešila procese uvedbe dela od doma. Z izbruhom epidemije je od doma delala večina zaposlenih, ki jim delovno mesto to omogoča. Izjema so bili zaposleni v poslovni mreži in kontaktnem centru banke, trezorju in prevozu gotovine, v IT in v plačilnih sistemih ter nekaterih drugih delih banke. "Izkušnje so bile dobre, celo nad pričakovanimi," so povedali v banki in dodali, da se je izkazalo, da marsikomu delo od doma ustreza in ponuja določene prednosti.
V NLB se je tako od približno 2600 zaposlenih 400 že odločilo, da bi z delom od doma nadaljevalo tudi po koncu epidemije, in sicer po hibridnem sistemu 4+1 - štiri dni delo od doma, en dan v poslovnih prostorih. "Z njimi že podpisujemo nove pogodbe o delu, ocenjujemo pa, da bi na dolgi rok lahko od doma delalo okoli 1000 zaposlenih," so povedali v NLB, kjer se je sicer z začetkom junija začelo postopno vračanje zaposlenih v poslovne prostore skladno z vnaprej pripravljenim načrtom. Tako se bo najprej v pisarne vrnilo 30 odstotkov zaposlenih, ki so doslej delali od doma, konec tedna se bo to število povečalo do največ polovice, nato bodo delež postopno zviševali.
V Hisense Gorenju so na delu od doma že od avgusta lani. Najprej so na daljavo delali vsi režijski delavci, ki niso neposredno vezani na proizvodnjo, kar pomeni približno 1000 zaposlenih, izjema so bili le tisti, pri katerih narava dela ne omogoča dela na daljavo. Ob pojemanju epidemije so se začeli postopno vračati v pisarne, in sicer tisti, ki so v zadnjega pol leta preboleli koronavirus ter tisti, ki so v polnosti zaščiteni s cepivom. Cepljenje sicer spodbujajo tudi v podjetju; prejšnji teden so ga tako s pomočjo cepilnega centra Velenje organizirali tudi v podjetju, s prvim odmerkom se je v enem dnevu cepilo 1200 zaposlenih iz proizvodnje in režije.
Trenutno od doma dela še približno 320 zaposlenih, so povedali v podjetju. "Za tiste, ki niso ne cepljeni in ne preboleli koronavirusa, bomo upoštevali navodila stroke in epidemiološko situacijo, kljub preklicu epidemije pa znotraj podjetja ohranjamo vse doslej veljavne epidemiološke preventivne ukrepe," zagotavljajo. Za morebitno uvedbo hibridnega sistema dela v pisarnah in dela od doma tudi po koncu epidemije bodo preverili interes med zaposlenimi ter pozitivne in negativne učinke, nato pa na osnovi zbranih podatkov sprejeli odločitev.
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je v času epidemije delovala po kombiniranem sistemu - zaposleni so bili razdeljeni v dve skupini, pri čemer sta skupini izmenjaje delali v poslovnih prostorih družbe ali od doma. Od 1. maja vsi zaposleni DUTB ob upoštevanju varnostnih ukrepov delo ponovno opravljajo na svojih delovnih mestih v Ljubljani in Mariboru.
"Interna pravila DUTB že zdaj omogočajo tudi delo od doma, odločitev za ponovno uvedbo kombiniranega sistema bo odvisna od morebitnega ponovnega poslabšanja epidemioloških razmer," so povedali v DUTB.
Večina zaposlenih v Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki so jim procesi dela to omogočali, je v času epidemije delo opravljala na daljavo, prav tako sta bili po oddelkih oblikovani dve ekipi. Konec maja, ko so se epidemične razmere v državi zelo izboljšale in ko je bil pomemben delež zaposlenih že precepljen, so se vsi zaposleni vrnili na delo na lokacijo. Kot so povedali v SDH, bodo preučili primernost in učinkovitost hibridnega načina dela v prihodnje.
Ljubljana, 15. junija (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
