Vrh Nata v ponedeljek bo drugo v nizu ključnih mednarodnih srečanj v tem mesecu. Ta konec tedna poteka v britanskem Cornwallu vrh G7, v torek pa bo vrh EU in ZDA. Tako vrha Nata kot vrha EU in ZDA se v vlogi ameriškega predsednika prvič udeležuje Biden.
Zavezniškega vrha se bo udeležil tudi slovenski premier Janez Janša, ki ga bo predvidoma spremljal obrambni minister Matej Tonin. Janša naj bi imel ob robu vrha dvostranska srečanja z voditelji Islandije, Norveške in Severne Makedonije.
Učvrstitev čezatlantske vezi
Ključno sporočilo vrha bo po pričakovanjih osvežena zavezanost čezatlantski enotnosti in učvrstitvi vezi, ki jo je prejšnji ameriški predsednik Donald Trump v času svojega mandata stalno postavljal pod vprašaj. Z več strani je te dni slišati izraze olajšanja ob "vrnitvi Amerike".
Trump, ki je Nato označil za zastarelega, je namreč grozil z odhodom ZDA in postavljal pod vprašaj temeljni 5. člen o skupni obrambi, ki predvideva, da vse članice pomagajo zaveznici, ki bi bila napadena.
Biden je kot temeljni temi turneje utrjevanja vezi z evropskimi in drugimi mednarodnimi partnericami izpostavil Kitajsko in podnebne spremembe, tako je tudi v ponedeljek pričakovati pomembna sporočila v povezavi s tem.
Poleg tega je, čeprav z drugačnim tonom, še vedno pričakovati poziv ZDA h krepitvi obrambnih izdatkov evropskim zaveznicam in Kanadi. Temeljna ameriška premisa, da bi morale evropske zaveznice za obrambo namenjati več, namreč presega posamezen predsedniški mandat v Washingtonu.
Potrditev cilja dveh odstotkov za obrambo
Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je pred vrhom izpostavil pričakovanje, da bodo zaveznice potrdile zavezanost cilju, da do leta 2024 namenijo dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo.
V Natu so pred vrhom objavili novo poročilo o obrambnih izdatkih, ki kaže, da evropske zaveznice in Kanada že sedmo leto zapored krepijo obrambne proračune, in sicer naj bi do konca leta za obrambne izdatke namenile 260 milijard dolarjev več glede na leto 2014.
Po najnovejših ocenah naj bi cilj dveh odstotkov v tem letu doseglo oziroma preseglo deset zaveznic - Grčija, ZDA, Hrvaška, Velika Britanija, Estonija, Latvija, Poljska, Litva, Romunija in Francija.
Slovenija je z 1,28 odstotka pri doseganju cilja dveh odstotkov BDP za obrambo še vedno med zadnjimi, slabši delež imajo le Belgija, Španija in Luksemburg. Pri uresničevanju zavezniškega cilja, da se petina obrambnega proračuna namenja za naložbe, pa je s 15,7 odstotka še vedno zadnja. Do leta 2024 naj bi se sicer glede na načrte in napovedi njen položaj nekoliko izboljšal.
Reforma Nata do leta 2030 in vprašanje krepitve skupnega proračuna
Ključna tema vrha bo po pričakovanjih reforma zavezništva do leta 2030, ki vključuje več predlogov za prilagoditev Nata izzivom, kot so destabilizacijske dejavnosti Rusije, grožnja terorizma, sofisticirani kibernetski napadi, vzpon Kitajske in varnostne posledice podnebnih sprememb.
Za uresničitev začrtanih ambicij je bistvena krepitev skupnega financiranja, ki je eno najbolj občutljivih vprašanj v teh načrtih. Natov proračun sedaj znaša 2,57 milijarde evrov. Slovenija vanj prispeva 5,9 milijona evrov ali 0,23 odstotka. Kolikšno naj bi bilo povečanje skupnega proračuna, za zdaj ni znano.
Zaveznice so po neuradnih informacijah večinoma previdne, saj želijo najprej preučiti, kaj točno bo pomenila krepitev skupnega financiranja. Med najbolj previdnimi naj bi bila Francija, ki opozarja na morebitne negativne posledice krepitve zavezniškega proračuna na obrambne načrte EU.
Čeprav Stoltenberg pričakuje, da bodo zaveznice na vrhu prepoznale pomen krepitve skupnega financiranja, pa konkretnih odločitev predvidoma ne bo. Pričakuje se splošno prepoznanje pomena skupnega financiranja za uresničitev vseh zavezniških ambicij in poziv k pripravi temeljite analize potreb, a brez številk.
Krepitev skupnega financiranja sicer naj ne bi vplivala na cilj dveh odstotkov. Ta naj bi ostal enak. Zaveznice naj bi zgolj del načrtovanega financiranja preusmerile v skupno blagajno, na primer za skupne vaje, izboljšanje pripravljenosti in usposabljanje partnerjev.
Podnebne spremembe, odpornost, Afganistan, Turčija
Voditelji naj bi na zasedanju v ponedeljek potrdili sedem dokumentov: krovno sporočilo (komunike), načrt za reformo Nata do leta 2030, ki naj bi se imenoval čezatlantski načrt za prihodnost, akcijski načrt o vplivu podnebnih sprememb na varnost, dokumente o kibernetski obrambi, preprečevanju spolnega nasilja in krepitvi odpornosti ter poročilo o delitvi bremen.
Med temami vrha pa v Natu poleg omenjenih izpostavljajo še Afganistan in sodelovanje z EU. Pričakovati je tudi sporočila Turčiji, saj naj bi imel ameriški predsednik dvostransko srečanje s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom.
Na tokratnem zasedanju naj bi voditelji sicer v glavnem začrtali pot do pomembnih konkretnih odločitev na naslednjem vrhu, ki naj bi bil prihodnje leto.
Bruselj, 11. junija (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
