c S

Odpornost, prihodnost, pravna država in varnost

07.06.2021 Slovenija je svoj šestmesečni program predsedovanja Svetu Evropske unije zasnovala na štirih prednostnih področjih. Pod sloganom Skupaj. Odporna. Evropa. si bo prizadevala za okrevanje in večjo odpornost EU, razmislek o prihodnosti Evrope, krepitev pravne države in evropskih vrednot ter varnost in stabilnost v evropski soseščini.

Odpornost in okrevanje Evropske unije, strateško avtonomna unija

Kot so zapisali na novi spletni strani predsedovanja, obsežne izredne razmere zaradi pandemije covida-19 vplivajo na vse države članice, ki se same ne morejo ustrezno odzvati in je potreben skupni odziv na ravni EU. Slovenija zato za temeljno prednostno nalogo postavlja krepitev odpornosti unije.

Slovenija se bo posvetila zlasti izgradnji evropske zdravstvene unije. Okrepiti želi tudi strateško avtonomijo EU in povečati njene zmogljivosti za zagotavljanje razpoložljivosti zdravil in medicinskih pripomočkov ter pospešiti njihove raziskave, razvoj in proizvodnjo.

Pandemija covida-19, med katero sta se življenje in delo preselila na splet, je povečala tudi ranljivost za kibernetske napade. V središču slovenskih prizadevanj bo krepitev evropske kibernetske odpornosti. "Treba je storiti več, da bi bili bolje pripravljeni in bi se lahko usklajeno odzvali na morebitne kibernetske napade večjega obsega," so poudarili na spletni strani.

Ob tem je treba zagotoviti, da se začne trajno okrevanje v vseh sektorjih gospodarstva in družbenega življenja. Da bi omilili družbene in gospodarske posledice, bo pomembna prednostna naloga Slovenije učinkovito izvajanje instrumenta Next Generation EU in mehanizma za okrevanje in odpornost. Slovensko predsedstvo želi, da se njuno uresničevanje čim bolje izkoristi za pospešitev zelenega in digitalnega prehoda.

Smernice slovenskega predsedovanja so deloma določene tudi s ciljem EU, ki se je zavezala k podnebni nevtralnosti do leta 2050 in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. Na področju digitalne preobrazbe pa si bo Slovenija prizadevala za napredek pri urejanju digitalnih storitev in trgov.


Konferenca o prihodnosti Evrope

Drugo prednostno področje bo konferenca o prihodnosti Evrope, ki se je uradno začela 9. maja letos, njen zaključek pa je predviden spomladi 2022. Namenjena je vseevropskemu posvetovanju o tem, kakšna naj bo EU v prihodnje, da bo izpolnila pričakovanja svojih državljank in državljanov.

Slovenija bo po besedah premierja Janeza Janše posebno pozornost namenila razpravi o uresničevanju evropskih načel in vrednot v novem obdobju. "EU je na točki, ko morajo evropski državljani pospešiti uresničevanje tega projekta. Pri tem je treba slišati in upoštevati vsak glas," je povedal.


Unija evropskega načina življenja, vladavine prava in enakih meril za vse

Slovenija bo v ospredje postavila tudi krepitev pravne države kot skupne evropske vrednote. Slovensko predsedstvo bo v Svetu EU vodilo letni dialog o stanju vladavine prava v EU in posameznih državah članicah. Cilj je spodbuditi kulturo pravne države v vsej EU in skozi vključujočo razpravo državam članicam omogočiti vzajemno učenje z izmenjavo izkušenj.

"Želimo si unijo, ki temelji na spoštovanju človeškega dostojanstva, unijo, ki bo zaščitila človekove pravice, vključno s svobodo govora, ki je vse bolj ogrožena. Izogibati se moramo 'vladavini pravniških uradnikov' in zagotoviti, da pravne norme in načela veljajo enako za vse. Evropska unija mora enako obravnavati vse države članice in državljane," je poudaril Janša.

Slovenija bo opozorila tudi na nujnost soočenja z negativnimi demografskimi trendi v EU, so zapisali na spletni strani predsedovanja.


Verodostojna in varna Evropska unija, sposobna zagotavljati varnost in stabilnost v svoji soseščini

Slovensko predsedstvo si bo poleg tega prizadevalo za krepitev transatlantskih odnosov. Tesno sodelovanje z ZDA in Natom na podlagi skupnih načel, vrednot in interesov je najboljše jamstvo za krepitev položaja EU v mednarodni skupnosti in za lažje uresničevanje skupnih interesov držav članic, so poudarili.

Posebno pozornost bo Slovenija namenila državam Zahodnega Balkana, njihovi evropski prihodnosti in verodostojnemu nadaljevanju širitvenega procesa EU. Prizadevala si bo za gospodarsko okrevanje držav v regiji. Za zagotovitev trajnostnega razvoja želi z njimi sodelovati pri uresničevanju zelenega in digitalnega prehoda ter izboljšati povezljivost znotraj regije in z unijo.

"Svoja prizadevanja bomo usmerili v okrepitev odpornosti regije, tudi na kibernetskem področju. Osnovno vodilo naših prizadevanj bo ustvarjanje pozitivne prihodnosti za mlade. V ta namen bo jeseni v Sloveniji potekal vrh EU-Zahodni Balkan," so pojasnili na Ukomu.

Slovenija bo v času predsedovanja v osrčje prizadevanj postavila še krepitev varnosti EU. V tem okviru je izjemnega pomena schengenski režim. V ospredju bo vzpostavitev trdnejšega, bolj robustnega in na izzive pripravljenega schengenskega območja in njegovo celovito delovanje.

Z namenom zagotavljanja učinkovitejšega obvladovanja migracijskih pritiskov si bo Slovenija prizadevala tudi za doseganje napredka v pogajanjih o novem paktu o migracijah in azilu ter za okrepitev vloge EU na področju zunanje razsežnosti migracij, še piše v programu na strani predsedovanja.

Ljubljana, 04. junija (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.