Evropska komisija je doslej prejela 23 nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Manjkajo še načrti Nizozemske, Estonije, Bolgarije in Malte. Poleg tega so vse članice ratificirale sklep o lastnih virih, ki omogoča zadolžitev komisije na finančnih trgih.
Prva izplačila iz sklada za okrevanje je tako pričakovati v juliju, kot je komisija v primeru izpolnitve temeljnih pogojev - ratifikacije omenjene zakonodaje in priprave ustreznih načrtov - napovedala že pred časom.
Ocene prvih načrtov v drugi polovici junija, prve potrditve sredi julija
Komisija bo ocene prvih načrtov pripravila v drugi polovici junija. Nato ima Svet EU, v okviru katerega odločajo članice unije, še mesec dni časa za potrditev. Prve načrte naj bi potrdili sredi julija.
Slovensko predsedstvo načrtuje prve odločitve o nacionalnih načrtih na zasedanju finančnih ministrov unije 13. julija, je povedal Dombrovskis. O tem sta po njegovih besedah v torek govorila s slovenskim finančnim ministrom Andrejem Šircljem.
Dombrovskis ni želel napovedovati, koliko držav in katere bodo v tem prvem svežnju. Je pa dejal, da bo to precejšnje število držav, in nakazal, da bi lahko šlo za od deset do 15 članic. Torej vseh, ki so doslej posredovale načrte, v tem prvem svežnju zagotovo ne bo.
Članice so namreč načrte posredovale različno hitro. Poleg tega so načrti na različnih ravneh, ko gre za potrebo po prilagoditvah, dodatnih pojasnilih in utemeljitvah, je dejal izvršni podpredsednik, pristojen za finančne in gospodarske teme.
Ocenjevanje se bo po potrditvi načrtov v tem prvem svežnju nadaljevalo. Dombrovskis in Šircelj sta govorila tudi o možnosti dodatnega, morda virtualnega zasedanja finančnih ministrov EU konec julija, če bo to potrebno za olajšanje procesa potrjevanja in izplačil predfinanciranja.
Vsaka članica je upravičena do 13-odstotnega predfinanciranja, a za zdaj še ni jasno, ali se bo mogoče zadolžiti za celoten potreben znesek. To je odvisno od tega, kako velike prejemnice sredstev bodo prve na vrsti, in od pogojev na finančnih trgih. Morda bodo članice predfinanciranje dobile v več obrokih, na podlagi načela pro rata.
Dombrovskis ni želel komentirati posameznih načrtov. Dejal pa je, da so na splošno z načrti precej zadovoljni, saj da na splošno izpolnjujejo zelene in digitalne cilje ter v precejšnji meri upoštevajo evropska proračunska, reformna in naložbena priporočila. Tako menijo, da večje spremembe načrtov ne bodo potrebne, se pa usklajevanje glede podrobnosti nadaljuje, v glavnem na tehnični ravni.
Finančne prioritete slovenskega predsedovanja
Dombrovskis je še povedal, da sta s Šircljem v torek govorila o vsebinskih prioritetah prihajajočega slovenskega predsedovanja na finančnem in gospodarskem področju, pri čemer je izpostavil nadaljnje korake v povezavi z bančno unijo in unijo kapitalskih trgov ter številne zakonodajne pobude.
Med zakonodajnimi pobudami je izpostavil nov zakonodajni sveženj ukrepov za znižanje izpustov do leta 2030 za najmanj 55 odstotkov, ki se pričakuje sredi julija in vključuje tudi pobude na področju obdavčevanja, na primer obdavčenja uvoženih ogljično intenzivnih industrijskih proizvodov in na področju energije.
Razpravljala pa sta tudi o stanju v pogajanjih o svetovni davčni reformi v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), o predlogu za obdavčevanje podjetij in o predlogu o digitalnih dajatvah, ki se pripravlja.
V času slovenskega predsedovanja bo komisija vnovič zagnala tudi javno posvetovanje o reformi evropskih fiskalnih pravil, ki jo je zamrznila zaradi pandemije covida-19. Vnaprej pripravljenih idej ni, sledili bodo rezultatom te razprave, je danes zatrdil Dombrovskis in izpostavil, da bo pri tem bistveno zgraditi konsenz.
Komisija je sicer danes sprejela splošno usmeritev, da maksimalno odstopanje od proračunskih pravil velja še vse prihodnje leto in se ukine v letu 2023. Vse članice so dobile tudi specifična priporočila, ki pa so precej podobna.
Precejšnja podobnost fiskalnih priporočil za članice je posledica dejstva, da se soočajo s simetričnim ekonomskim šokom zaradi pandemije. Komisija pri tem razlikuje med državami s težavami zaradi visokega javnega dolga in tistimi, ki se ne soočajo z velikimi tveganji glede fiskalne vzdržnosti, med katere šteje tudi Slovenijo.
Komisija sicer vsem članicam priporoča, naj podpirajo okrevanje z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost ter z ohranitvijo nacionalno financiranih naložb. Tudi priporočila glede srednjeročnega stanja in kakovosti javnih financ so podobna.
Evropska komisija še preučuje slovenski demografski sklad
Na vprašanje, ali sta s slovenskim finančnim ministrom govorila tudi o slovenskem demografskem skladu in kakšno je mnenje komisije o tem skladu, sploh glede na precejšnje nasprotovanje načrtovanemu projektu v Sloveniji, je Dombrovskis odgovoril, da za zdaj posebnega komentarja ne more podati, saj to še preučujejo.
Najprej so pregledali, ali je ta sklad povezan s cilji in mejniki v nacionalnem načrtu za okrevanje. Ugotovili so, da teh povezav ni in da ga je treba preučiti ločeno, je še pojasnil Dombrovskis v pogovoru s skupino bruseljskih dopisnikov, tudi iz STA.
Bruselj, 02. junija (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
