V pogajanjih o zakonodajnih predlogih v okviru pakta o migracijah in azilu bi si Slovenija želela doseči napredek pri predlogu uredbe o agenciji EU za azil, s čimer bi okrepili mandat Evropskega azilnega podpornega urada (EASO). Ta med drugim nudi operativno podporo članicam, ki se soočajo z migracijskim pritiskom, poudarjajo na notranjem ministrstvu.
Reforma azilne in migracijske politike je sicer eden najtrših orehov v EU, kjer se članice pri iskanju soglasja že več let soočajo z zastojem. Zaradi različnih stališč članic glede premeščanja migrantov, obveznih kvot in obvezne solidarnosti je prišlo do zastoja tudi pri paktu o azilu in migracijah, ki ga je komisija predlagala lani. Vendar naj bi bilo po nekaterih ocenah ob opustitvi t. i. paketnega pristopa mogoče doseči soglasje glede nekaterih drugih segmentov tega pakta.
"Pogajanja o novem paktu o migracijah in azilu so težavna. Pri določenih vprašanjih članice vsaj javno ne odstopajo od svojih stališč, kar onemogoča napredek pri oblikovanju celovite migracijske politike EU, zato bo potrebno precej premišljenosti in potrpežljivost, da najdemo kompromise in zbližamo stališča," poudarjajo na notranjem ministrstvu.
Kot je po konferenci notranjih ministrov EU in več afriških držav v Lizboni sredi maja ocenil notranji minister Aleš Hojs, bi bilo še v tem mandatu Evropske komisije mogoče ločeno sprejeti večji del pakta o migracijski politiki, obvezna solidarnost, ki jo "nekateri vidijo v relokaciji migrantov", pa tudi po njegovi oceni "ne bo šla skozi". Pri tem je opozoril na trdno pogajalsko pozicijo predvsem sredozemskih članic.
Slovenija podpira solidarnost in ne nasprotuje relokaciji kot enemu izmed ukrepov prožne solidarnosti, vendar to ne sme biti ukrep redne distribucije migrantov, ampak ukrep v kriznih razmerah, in to le za osebe, upravičene do mednarodne zaščite, število pa mora biti sorazmerno z velikostjo države, njenim BDP, dosedanjo obremenjenostjo z migracijskim pritiskom in absorpcijskimi zmožnostmi, poudarjajo na notranjem ministrstvu.
"Prožnost pa po našem razumevanju pomeni, da lahko država tudi ta način solidarnosti nadomesti s kakšnim drugim ukrepom," so dodali.
Eno od vprašanj, s katerimi se sooča EU in bo predvidoma na agendi tudi v času slovenskega predsedovanja, je zunanja razsežnost migracij in prizadevanja za oblikovanje partnerstev s tretjimi državami. Glede možnosti za dogovor na evropski ravni je minister v Lizboni kot bolj realno ocenil možnost dvostranskih dogovorov med posameznimi članicami unije in afriškimi državami.
Kot sicer poudarjajo na notranjem ministrstvu, sta na potezi Evropska komisija in evropska služba za zunanje delovanje. "Pričakujemo predlog o oblikovanju vzajemnih partnerstev s tretjimi državami, ki bodo prispevala k skupnemu upravljanju migracij in učinkovitemu vračanju," so poudarili.
Kot so dodali, pa bo Slovenija v okviru procesa Brdo junija na ministrski konferenci skušala narediti nekaj pozitivnih premikov glede obravnave migracij na Zahodnem Balkanu, nato pa določene aktivnosti, ki bodo potekale med predsedovanjem na strokovni ravni, zaključiti decembra na ministrskem forumu EU-Zahodni Balkan.
Predsedovanje se približuje v času, ko se ob umirjanju pandemije krepijo pozivi in pričakovanja po normalnem delovanju schengna in ponovnem odpiranju notranjih meja.
Kot poudarjajo na notranjem ministrstvu, je razpravo o vrnitvi k normalnemu delovanju schengna sicer pričakovati, vendar bo komisija konkretne zakonodajne predloge pripravila šele jeseni. "Med predsedovanjem bomo nadaljevali z razpravami o prihodnji strategiji o schengnu, vendar pa junija pričakujemo le predlog Evropske komisije o spremembi schengenskega evalvacijskega mehanizma," so navedli na notranjem ministrstvu.
Glede širitve schengenskega območja, za kar je potrebno soglasje članic in izpolnjevanje tehničnih kriterijev kandidatk, je Hrvaška v zadnjem času znova okrepila pozive in pričakovanja, da bo to vprašanje na dnevnem redu Sveta EU v drugi polovici leta, torej v času slovenskega predsedovanja.
Premier Janez Janša je konec maja po pogovorih s predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem dejal, da Slovenija podpira tako vstop Hrvaške kot tudi Bolgarije in Romunije v schengen. To so koraki, ki po njegovem mnenju krepijo varnost v Evropi.
Prav varnost bo ena od prioritet predsedovanja in v tem okviru se bo Slovenija posvetila tudi regionalni prioriteti, to je sodelovanju z Zahodnim Balkanom.
Varnost v regiji vpliva na varnost v Sloveniji in celotni EU, zato si so bo po besedah ministra Hojsa Slovenija prizadevala za krepitev policijskega sodelovanja in izmenjavo informacij med EU in državami v regiji, še posebej na področju preiskovanja in preprečevanja spolnih zlorab otrok in pogrešanih oseb.
Ljubljana, 30. maja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
