Voditelji bodo na Brdu pri Kranju predvidoma sprejeli skupno izjavo, v kateri naj bi dali močno sporočilo o pomenu širitvenega procesa, ki mora biti hitrejši in imeti pred očmi ne le posamezno državo, temveč celotno območje Zahodnega Balkana.
Pahor je imel pred ponedeljkovim vrhom ločene sestanke s predsedniki vseh držav, vključenih v pobudo. Že septembra lani se je sestal s predsednikom Severne Makedonije Stevom Pendarovskim, marca pa z vsemi tremi člani predsedstva Bosne in Hercegovine Miloradom Dodikom, Šefikom Džaferovićem in Željkom Komšićem.
Minuli teden se je v Podgorici sestal s predsednikom Črne gore Milom Đukanovićem, v Tirani pa s predsednikom Albanije Ilirjem Meto. V četrtek je sledilo srečanje s predsednico Kosova Vjoso Osmani, danes pa ima v Beogradu predvideno srečanje s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. V nedeljo se bo na Bledu sestal še s hrvaškim predsednikom in sovoditeljem pobude Zoranom Milanovićem.
Predsednik Pahor meni, da je proces Brdo-Brioni najpomembnejša politična pobuda na območju Zahodnega Balkana, iz katerega je izšel tudi berlinski proces. Na srečanje na Brdu pri Kranju se je želel skrbno pripraviti, tudi v luči prihajajočega predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije.
"Ocenjujem, da je prišlo do nekega zastoja pripadnosti širitvi Evropske unije, tako na strani EU, kot tudi na strani držav Zahodnega Balkana. Moja naloga je, da skupaj z voditelji pobude proces Brdo-Brioni najdemo sveže zamisli, kako vzajemno poiskati novo strategijo hitrejše širitve EU na vse države Zahodnega Balkana, da ne bi te države, namesto vere v skorajšnje članstvo v EU, razmišljale o nevarnejših alternativah," je med obiskom v Podgorici povedal slovenski predsednik.
Izrazil je upanje, da bo srečanje v Sloveniji uspelo, da sporočilo upanja dobi širšo podporo za uveljavitev strategije, stabilnosti, sprave in evropske perspektive. "To je edino, kar lahko zagotavlja mir, varnost in blaginjo v tem delu Evrope," je poudaril.
"S članstvom v EU meje med državami postanejo manj pomembne in ni potrebe po njihovem spreminjanju. Iz zgodovinskih izkušenj vemo, da spremembe meja ne potekajo brez žrtev," je Pahor dejal v Tirani.
Menil je, da so voditelji pobude sposobni s svojo lastno izkušnjo in konsenzom najti novo dinamiko, nov zalet in razmislek o širitvenem procesu Evropske unije. "To ni le geopolitičnega pomena, ampak je nenadomestljivega pomena za mir, stabilnost in varnost te regije in celotne Evrope," je dejal.
Srečanje voditeljev procesa Brdo-Brioni bi moralo potekati že lani ob deseti obletnici, najprej spomladi in nato jeseni, a je bilo obakrat preloženo zaradi pandemije novega koronavirusa.
Čeprav je bilo sprva načrtovano, da se bodo voditelji članic ob tej priložnosti srečali na izrednem vrhu brez tujega gosta, je bil nato na podlagi izraženega interesa kot poseben gost povabljen francoski predsednik Emmanuel Macron. Ker pa Macron prav v teh dneh gosti pomembno mednarodno srečanje v Franciji, se vrha Brdo-Brioni ne bo mogel udeležiti, ampak se bo pridružil enemu prihodnjih srečanj, so pojasnili v Pahorjevem uradu.
Proces Brdo-Brioni je skupna slovensko-hrvaška pobuda, ki jo je predsednik Pahor leta 2010, takrat kot premier, oblikoval z namenom krepitve medsebojnega zaupanja in pomoči pri evropski poti držav Zahodnega Balkana. Od leta 2013 so bila srečanja v okviru pobude vsako leto, vsakokrat v drugi izmed držav in vedno so se voditeljem držav članic pridružili tudi posebni gostje, med drugim leta 2013 tedanji predsednik Francije Francois Hollande, leta 2014 nemška kanclerka Angela Merkel in leto dni kasneje Joe Biden kot takratni podpredsednik ZDA.
Tokratno srečanje voditeljev bo poleg obeležitve desetletnice delovanja pobude tudi priložnost za "potrditev in okrepitev zavzetosti za nadaljevanje procesa širitve Evropske unije", obenem pa bodo voditelji "v neformalnem vzdušju lahko izmenjali stališča glede drugih aktualnih zadev", so sporočili iz predsednikovega urada. Prihod na Brdo pri Kranju so potrdili vsi voditelji držav pobude, tudi vsi trije člani predsedstva BiH.
Sredi aprila je veliko prahu v regiji in tudi v drugih evropskih državah dvignil t. i. non-paper o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu, ki naj bi ga po poročanju medijev slovenski premier Janez Janša posredoval predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu.
Dokument, ki ga je objavil portal Necenzurirano, med drugim vključuje ideje o razdružitvi BiH. Večino Republike srbske bi priključili Srbiji, večinsko hrvaške kantone BiH pa Hrvaški. Dokument poleg tega predlaga združitev Kosova in Albanije.
Predsednik Pahor je zatrdil, da pred marčnim obiskom v BiH niti kasneje ni bil seznanjen z non-paperjem. Kot je dejal, je objavo dokumenta doživel kot nevarnost, da Slovenija izgubi kredibilnost iskrenega prijatelja vseh narodov in držav Zahodnega Balkana.
Brdo pri Kranju, 14. maja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
