V Belorusiji so po lanskih predsedniških volitvah, na katerih je po podatkih oblasti dolgoletni predsednik Aleksander Lukašenko premagal opozicijsko kandidatko Svetlano Tihanovsko, izbruhnili množični protesti. Na njih so ljudje pozivali k svobodnim volitvam in demokratični državi.
"Demonstracije lani so bile kaotične, ljudje so želeli ven, protestirati proti nasilju in lažnim volitvam. Ljudje niso imeli navodil ali strukture, sedaj pa se, ko so proteste nasilno zatrli, organizirajo sami in so oblikovali neko strukturo. Razvijamo se, smo v procesu boja," je razmere ob obisku v Ljubljani pojasnila Tihanovska.
Iz Belorusije že nekaj časa ni več poročil o demonstracijah s po več deset tisoč udeleženci, prihaja do posameznih manjših protestov, več pa naj bi se dogajalo v ozadju. "Ljudje se še naprej borijo, ker smo imeli toliko žrtev nasilja, pa verjamemo, da je dovolj. Ljudje so nam namreč najpomembnejši in ne želimo žrtvovati nikogar več," je poudarila.
Zadnji tedni so Belorusiji prinesli spremembe tudi na političnem parketu. Lanskoletni nesojeni predsedniški kandidat, ki so ga pred volitvami zaprli, Viktor Babariko je namreč napovedal oblikovanje nove stranke. Podobno je napovedal nekdanji diplomat Pavel Latuško. Več medijev je začelo ugibati, da to naznanja konec skupnega opozicijskega boja proti Lukašenku, a je Tihanovska govorice zanikala.
Po njenem mnenju ustanovitev novih strank ni nič slabega, saj lahko mobilizirajo ljudi, ki so pripravljeni narediti več, če pripadajo neki organizaciji, kot če so sami. "Te stranke si trenutno niso konkurenca, saj imamo en cilj," je poudarila.
Prednost v novih strankah vidi v tem, da lahko bolj osredotočeno nagovorijo določene skupine ljudi. Kot je pojasnila, skuša Babarikova stranka predvsem sodelovati z različnimi lokalnimi skupnostmi, medtem ko skuša Latuškova stranka vplivati na policijo in druge podobne strukture. "Tako pritiskajo na režim iz različnih smeri, to je način, da kaj dosežemo," je pojasnila.
Ob tem poudarja, da sama nima političnih ambicij. "Ne bom organizirala politične stranke, ker nimam političnih ambicij v prihodnosti. Ljudje so mi dali ta mandat, da državo privedem do novih volitev. Vidim se kot krovno organizacijo, ki skupaj vodi vse pobude, stranke in organizacije v eno smer," je pojasnila svojo vlogo znotraj beloruske opozicije.
Trenutno se opozicija zavzema za mirno rešitev preko pogajanj, je pojasnila. Ob tem je opozorila, da čeprav protestov ni več, oblasti še vedno vsak mesec aretirajo po okoli tisoč ljudi, razmere v zaporih pa se slabšajo. "Pazniki ti neposredno rečejo, da si politični zapornik in da boš umrl. Ljudje so moralno in fizično osramočeni," je povedala.
Naštela nekaj primerov zlorab in mučenja, o katerih so poročali priprti. "Po tleh polijejo belilo, da ljudje ne morejo dihati. Ko paznika kaj vprašaš, te golega napodi iz celice, pretepe in te potem golega nažene nazaj," je opisala.
Opozorila je, da je v celicah za štiri ljudi nameščenih tudi po 16 oseb, priprti nimajo dostopa do svežega zraka, zdravnikov ali odvetnikov. "Nekateri težko govorijo o tem, kaj so doživeli v zaporih, ker je bilo tako ponižujoče," je dodala.
Zato je po njenem mnenju pomembno, da se glas o razmerah v Belorusiji širi v tujino, saj so doma utišani. "Razumljivo je, da v naši državi ni nikakršne svobode govora," je povedala. V Belorusiji so bili številni novinarji ustreljeni ali aretirani samo zaradi opravljanja svoje službe. "Grozno je, ko ne moreš pisati o resnici v naši državi," je povedala.
Ob tem je v pogovoru, ki je potekal prav v ponedeljek, na dan svobode medijev, poudarila pomen svobodnega novinarstva za vsako demokracijo. "Novinarji so glas ljudstva. Novinarji morajo povedati resnico, to je njihova služba, tudi če resnica za koga ni prijetna," je dejala.
Glavni vir informiranja prebivalcev Belorusije so kanali na aplikaciji Telegram in portalu Youtube, kjer iz tujine objavljajo, kaj se dogaja v Belorusiji. "Zato mora biti mednarodna družba pozorna na to, ker mi ne moremo biti glasni, saj nimamo novinarjev, lahko pa ste vi," je poudarila.
Glede podpore mednarodne skupnosti se je Tihanovska zahvalila za solidarnost, ki jo je Evropska unija pokazala po volitvah, od nepriznavanja avgustovskih volitev do več paketov sankcij. Še naprej pa je treba opozarjati na kršenje človekovih pravic, je prepričana. "To je tudi vaša odgovornost, da se postavite za vrednote, ki jih zagovarjate," je dodala.
Da bi ohranjali pozornost, skuša opozicijsko gibanje organizirati dogodek na višji ravni, na katerem bi razpravljali o načinu, kako priti iz krize v Belorusiji. "Sedaj skušamo organizirati to in iščemo države, ki bi lahko pomagale pri organizaciji," je povedala.
Potrdila, da se je o organizaciji tovrstnega dogodka na višji ravni pogovarjala tudi s slovenskim zunanjim ministrom Anžetom Logarjem, s katerim se je srečala v ponedeljek. Na dodatno vprašanje, ali je Slovenija pripravljena pomagati in kako, so v pisarni Tihanovske pojasnili, da je Logarja ideja zanimala. Na MZZ se na vprašanje o tem zaenkrat niso odzvali.
Tihanovska, ki se te dni mudi v Sloveniji, je tudi ocenila, da predstavlja prihajajoče slovensko predsedovanje Svetu EU priložnost za krepitev glasu o Belorusiji. Slovenija ima namreč možnost vplivanja na prednostne teme, v tem času bo potekal tudi vrh EU-Vzhodno partnerstvo. Prepričana je, da bi lahko Belorusija postala zgodba v uspehu še v času predsedovanja Slovenije.
Ljubljana, 04. maja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
