V mandatu aktualne vlade pokojninske reforme ni pričakovati, kar je povedal tudi predsednik vlade Janez Janša, zato si Papež želi, da bi se je naslednja lotila čim prej.
Glede na dosedanje razmisleke bo reforma bržkone prinesla zvišanje starosti za starostno upokojitev in podaljšanje pokojninske dobe za kakšni dve leti. Prav tako naj bi bila predlagana višja starost za upokojitev s 15 leti zavarovalne dobe. Starostno se je zdaj sicer mogoče upokojiti pri starosti 60 let, a je treba imeti 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Za upokojitev s 15 leti zavarovalne dobe pa je zahtevana starost 65 let.
Poleg tega bo po njegovem mnenju tekla razprava tudi o podaljšanju 24-letnega obdobja za izračun pokojninske osnove, razmislek pa bo šel zagotovo tudi v smer izenačitve zdaj zelo različnih dob od pokojninske do zavarovalne in dodane, ki se upoštevajo pri določitvi upokojitvenih pogojev.
Nujno bo treba reformirati tudi invalidsko zavarovanje, ugotavlja. Poklicna rehabilitacija bo morala po njegovih besedah postati temeljna pravica, da se bo oseba v daljšem bolniškem staležu čim prej vključila v postopek vračanja na delo. Zavod se zavzema tudi za uvedbo enotnega izvedenskega organa, ki bi odločal tako o vprašanjih s področja zdravstvenega zavarovanja kot tudi pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Če bo predlog reforme pripravljen za obravnavo v DZ v prvih dveh letih nove vlade, ga bo lahko DZ sprejel leta 2024, je ocenil. Po njegovem mnenju je pomembno, da ne bo začela veljati čez noč, ampak da bodo imeli zavarovanci pred odločitvijo o upokojitvi dovolj časa za tehten razmislek. Poleg tega si želi, da bi bila prehodna obdobja za uveljavljanje novih upokojitvenih pogojev dovolj dolga in bi se spremembe tako uvajale bolj postopno.
Za razpravo o novih upokojitvenih pogojih je tako še nekaj časa, medtem ko nekatera odprta vprašanja že zdaj terjajo rešitve. Med njimi so prenizko izplačane pokojnine v letih od 2010 do 2015 zaradi gospodarske krize. A Papež pri tem pojasnjuje, da je večina zaradi izrednih uskladitev pokojnin že na boljšem, kakor bi bila v primeru usklajevanja po sistemskem zakonu. Primanjkljaj iz tega obdobja je le še pri upokojenih do vključno leta 2010, in sicer v višini 3,5 odstotka, in pri upokojenih v letu 2011 v višini 1,7 odstotka.
Po uskladitvi pokojnin v letošnjem januarju pa so "na slabšem" še za dodatno odstotno točko, je spomnil. Uskladitev je bila namreč v višini 2,5 namesto 3,5 odstotka, kot bi morala biti po sistemskem zakonu. Razlika je nastala, ker državni statistični urad pri izračunu rasti povprečne plače v masi plač ni upošteval tistih, ki jim je čas čakanja na delo zaradi epidemije covida-19 plačala država. Če bi jih izplačeval delodajalec, pa bi jih. So pa upoštevani vsi dodatki, ki jih v letu 2020 ni bilo malo. Za en odstotek so iz istega razloga prikrajšani tudi upokojeni v letošnjem letu.
"Toda dejansko zato težko govorimo o tem, da so na slabšem oziroma da so prikrajšani, saj je nelogično, da je ob padcu bruto družbenega proizvoda za šest odstotkov porast bruto plač kar za 5,8 odstotka. Ob 'normalni metodologiji' bi morala biti uskladitev celo nižja od realizirane," je dejal.
Če bi vlada želela popraviti omenjene krivice, bi lahko po njegovem pojasnilu izredno uskladila samo pokojnine prizadetih skupin, ne pa vseh. S tem bi v primeru izredne uskladitve v enkratnem odstotku prihranila približno 100 milijonov evrov na letni ravni, so izračunali na zavodu.
Nekoliko bolj veseli od upokojenih v omenjenih letih pa bodo lahko že kmalu upravičenci do najnižje in zagotovljene pokojnine ter višjega zneska invalidske pokojnine. Od 1. maja se jim bodo namreč v skladu z zadnjo pokojninsko novelo prejemki zvišali. Zavod bo za višje zneske na letni ravni namenil 43 milijonov evrov, večini pa bodo izplačani že z majsko pokojnino, je napovedal Papež.
Zagotovljena pokojnina, ki predstavlja minimalni znesek za tiste z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev, se bo zvišala za 39 evrov na 620 evrov, najnižja pokojnina na 279 evrov, kar je za 20 do 50 evrov več, kot so znašale najnižje starostne, predčasne in invalidske pokojnine za upokojene v različnih obdobjih, višji znesek invalidske pokojnine pa bo približno 388 evrov.
Prvi mož pokojninskega zavoda, ki je te dni nastopil že svoj peti zaporedni mandat, zaradi vse večjih odhodkov pokojninske blagajne, ki so lani znašali skoraj 5,9 milijarde evrov, podpira, da končno pridemo do demografskega sklada, ki bo prevzel del njenih bremen. Ob prenosu kapitalske naložbe Zpiza v Nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja na demografski sklad, ki ga predvideva predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, pa ima pomisleke. Boji se namreč, da bo nepremičninski sklad, ki starejšim zagotavlja približno 3200 stanovanjskih enot, izgubil svojo namembnost. Glede na to bi bilo po njegovi oceni bolje, da ostane samostojen.
Ob vprašanju, ali pokojninska blagajna čuti posledice zaradi velikega števila umrlih za covidno boleznijo med starejšimi, pa pravi, da se je stanje zdaj na srečo umirilo, medtem ko so v novembru in decembru lani zaradi covida-19 res zaznali padec števila upokojencev.
Med prednostnimi nalogami Papeževega novega štiriletnega mandata bo še naprej nemoteno izplačevanje pravic po zakonu, prizadevali pa si bodo tudi za nadaljnjo digitalizacijo postopkov.
Med razlogi, da so z njegovim imenovanjem do zdaj soglašale zelo različne vlade, vidi svoje vztrajanje pri strokovnih odločitvah, medtem ko se v politična vprašanja ne spušča. Po njegovi oceni bi bil lahko to tudi odgovor na vprašanje, zakaj ne čuti pritiska politike.
Ljubljana, 16. aprila (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
