Na podlagi prvega odstavka 141. člena Družinskega zakonika (DZ) ima otrok pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. Stiki otroka s starši spadajo v poglavje obveznosti in pravice staršev in otrok v DZ, ki jih ščitita Ustava Republike Slovenije (URS) v 53. in 54. členu ter Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) v 8. členu. Sodišče lahko s sklepom v nepravdnem postopku enemu ali obema od staršev omeji ali odvzame pravico do stikov le, če je otrok zaradi stikov ogrožen in se lahko njegove koristi zavaruje le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov. Pravna podlaga za odločanje o začasnih odredbah za varstvo koristi otrok je od uveljavitve in pričetka polne uporabe DZ ter od uveljavitve Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) drugačna, saj se začasne odredbe za varstvo koristi otrok pod pogoji, ki jih določa DZ, izdajo po postopku, ki ga določa ZNP-1. To pomeni, da vsebinskih pogojev za izdajo začasne odredbe za varstvo koristi otrok sodišče ne presoja po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), temveč izključno po DZ. Sodišče lahko v času epidemije odloči, da se stiki ne izvajajo z osebnim druženjem, ampak drugače, po elektronskih medijih, če je tako mogoče varovati korist otroka, zato je k izdaji začasnih odredb glede omejitve stikov otroka z nerezidenčnim staršem treba postopati restriktivno in pravico do stikov omejiti ali odvzeti le, če je to nujno potrebno.
Na podlagi 6. člena DZ imata oba starša skupaj starševsko skrb, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarita razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj. To pomeni, da se morata medsebojno posvetovati o pomembnih dolgoročnih odločitvah, kot sta izobraževanje in zdravljenje skupnega otroka, če sodišče ne odredi drugače. Tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, se lahko, ko so otroci v njegovi oskrbi, vsakodnevno odloča, na primer kaj bodo otroci jedli in kakšne dejavnosti bodo opravljali.
Pravica otroka do stikov
Pravice in dolžnosti staršev, tj. da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke, izhajajo iz 54. člena URS. Starševska skrb pripada obema staršema in otrokove pravice so soodvisne z obveznostmi staršev. Pravica otroka je, da živi s svojimi starši in da ima stike z obema staršema, starši pa imajo pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo koristi otroka. Konvencija o otrokovih pravicah (KOP) določa, da morajo države pogodbenice spoštovati pravico otroka, ki je ločen od enega ali od obeh staršev, da redno vzdržuje osebne stike in neposredno zvezo z obema, razen če je to v nasprotju z njegovimi koristmi. V primerih, ko otrok in starš ne živita skupaj, naj se stiki izvršujejo, saj se na tak način lahko ohranjata njuna medsebojna povezanost in varna navezanost, ki vplivata na otrokovo celovito rast in razvoj. Otrokova pravica do stikov je osebna, nepodedljiva in neprenosljiva pravica, ki je vezana na otrokovo najožje sorodstveno razmerje. Pravica do stikov se v dejanskem življenju izraža z obiski otroka, pravico do sodelovanja pri vzgoji in pravico peljati otroka na počitnice. Starš mora pri izvrševanju stikov poskrbeti za otrokovo varnost, zdravje in izvajati nadzor.
Tudi veljavna sodna praksa zagovarja pomen stikov za otrokov telesni in duševni razvoj. Iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, IV Cp 2027/2013 z dne 7. avgusta 2013, izhaja, da je pomen stikov tudi ta, da tisti od staršev, ki otroka nima pri sebi, lahko uresniči svoje čustvene potrebe, da se s tem, da otroka vidi in z njim komunicira, seznanja z njegovim telesnim in duševnim stanjem ter razvojem, predvsem pa v tem, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti, povezanosti z njim in občutek medsebojne pripadnosti. Namen stikov je gradnja odnosov, ki obstajajo med starši in otroki, ko ti še živijo skupaj.
V času epidemije covida-19 odsotnost stikov ne sme biti izgovor, da se ti ne bi izvajali, kar je tudi stališče sodne prakse. Iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, IV Cp 897/2020 z dne 17. junija 2020, izhaja, da razglašena epidemija ni razlog za ukinitev osebnih stikov. V času odločanja na prvi stopnji v tej zadevi so v državi zaradi epidemije veljali strogi ukrepi in številna priporočila, ki se jim je bilo treba podvreči tudi pri izvrševanju stikov, ki so bili urejeni s sodnimi odločbami in sodnimi poravnavami in jih je bilo treba prilagoditi na način, da so se možnosti širitve okužbe čim bolj omejile, a da se je vseeno ohranjala povezanost otrok in staršev, ki ne živijo skupaj ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> dr. Sara Ahlin Doljak: Otrok ima pravico do stikov tudi v času epidemije; ali na portalu Pravna praksa, št. 11, 2021
>> Članek lahko preberete tudi, če niste naročnik.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
