Voditelji, med njimi slovenski premier Janez Janša, bodo na virtualnem zasedanju sprejeli skupno izjavo, ne sklepov, ki jih običajno sprejmejo na pravem vrhu. Redno dvodnevno marčevsko zasedanje je tradicionalno posvečeno gospodarskim temam, a bodo te tokrat v senci covida-19.
Ključno pospešiti proizvodnjo in dobavo cepiv ter cepljenje
Okrepiti je treba prizadevanja za pospešitev proizvodnje in dobave cepiv ter cepljenja, saj je to ključno za premostitev pandemične krize. To bo po pričakovanjih eno ključnih sporočil v skupni izjavi voditeljev - ob opozorilu, da epidemiološki položaj ostaja resen, tudi zaradi različic virusa.
Zavzeli naj bi se tudi za začetek priprav skupnega pristopa k postopnemu odpravljanju omejitev, pri čemer je eden ključnih izzivov vzpostavitev enotnega sistema za vzajemno priznano covidno potrdilo, ki naj bi bilo nared do poletja ter tako olajšalo potovanja in spodbudilo turizem.
Evropska komisija je minuli teden predlagala uvedbo brezplačnega "digitalnega zelenega potrdila", ki naj bi bilo dokaz, da se je oseba cepila proti covidu-19, da ima negativen izid testa ali da je prebolela covid-19. Voditelji naj bi pozvali k prednostni obravnavi tega projekta.
Veliko razprave se pričakuje tudi glede vprašanja izvoza cepiv, ki je močno zaostrilo odnose med EU in Združenim kraljestvom. Predsednica komisije Ursula von der Leyen ob težavah z dobavo cepiva britansko-švedskega podjetja AstraZeneca poziva k vzajemnosti, sicer grozi z ostrimi ukrepi. Podprla jo je tudi nemška kanclerka Angela Merkel.
Omembe korekcijskega mehanizma v skupni izjavi naj ne bi bilo
Šest voditeljev članic EU - avstrijski kancler Sebastian Kurz, slovenski premier Janša ter njuni kolegi iz Hrvaške, Bolgarije, Latvije in Češke - je pred vrhom v pismu pozvalo k zagotovitvi enakega dostopa do cepiv vsem članicam.
Šesterica je po neuradnih informacijah želela, da bi vrh EU v sklepih potrdil zavezo k pravičnemu dostopu vseh članic do cepiv po načelu pro rata glede na prebivalstvo ter se zavzel, da bi problem neenake porazdelitve cepiv naslovili z vzpostavitvijo korekcijskega mehanizma.
To je dvignilo precej prahu. "Zamisel korekcijskega mehanizma nima možnosti za uspeh," je minuli teden ocenil visoki diplomatski vir pri EU. Vsaka članica je imela namreč možnost, da naroči točno toliko, kot ji pripada po sistemu pro rata, pa so nekatere naročile manj. Zdaj je prepozno, da bi to spreminjali, je še dejal vir.
Še zlasti je zmotilo to, da je šesterica, soočena z neprijetnimi posledicami lastnih napak, javno kritizirala skupen evropski sistem. Že sam naziv "korekcijski mehanizem" je problematičen, saj nakazuje, da je bilo v osnovi nekaj narobe s sistemom, kar pa ni res, je slišati neuradno.
Tako ni presenečenje, da korekcijski mehanizem v osnutku izjave, ki se sicer še lahko spremeni, ni omenjen.
Rešitev se sicer te dni išče v okviru usmerjevalnega odbora, pri razporejanju dodatnih desetih milijonov odmerkov cepiva BioNTecha in Pfizerja, ki so jih preusmerili iz druge polovice leta v drugo četrtletje.
Janša danes virtualno s von der Leynovo; odpoved fizičnega vrha povezuje z nezadovoljstvom zaradi pogodb o cepivih
Premier Janša se bo danes virtualno sestal s predsednico komisije von der Leynovo. Udeležbo v petkovi razpravi o razmerah v Sloveniji, ki jo pripravlja skupina Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, pa je odpovedal, ker ne bo fizično v Bruslju, je pa to zanj eden od pogojev, da v razpravi sodeluje.
Predsednik vlade je sicer danes v državnem zboru poudaril, da si EU prizadeva zagotoviti dovolj cepiva, kar je edini znani način za učinkovito zaustavljanje pandemije. Ob tem je obžaloval, da bo namesto srečanja v Bruslju videokonferenca. Menil je, da je formalni razlog sicer poslabševanje epidemiološke slike v večini članic, a da je dejanski vzrok verjetno drugje, saj te dni potekajo v Bruslju številni sestanki, za katere covid ni ovira.
Janša odpoved fizičnega vrha povezuje z velikim nezadovoljstvom zaradi pogodb s proizvajalci cepiv, predvsem z AstraZeneco, ki se ne drži dogovora, zaradi česar ima celotna unija probleme z izvajanjem načrtov cepljenja. Ob tem je izrazil dvom, da bo te probleme mogoče razčistiti na virtualnem srečanju, tako da po njegovih besedah še nekaj časa ne bo zadovoljivih odgovorov glede tega.
Turčija: EU konkretne odločitve prelaga na junij
Voditelji naj bi pozdravili umirjanje razmer v vzhodnem Sredozemlju, a opozorili, da mora biti to najprej vzdržno, da bo mogoč pozitiven razvoj dogodkov. Neuradno se omenja, da bi lahko bili mogoči premiki glede carinske unije in nadaljnje pomoči EU pri soočanju z begunci.
Obenem pa naj bi voditelji potrdili odločenost, da v primeru vnovičnih provokacij in enostranskih dejanj v škodo članicam EU uporabijo vse možnosti za zaščito interesov unije, ki so na voljo.
Na dnevnem redu je še vrsta tem, med njimi Rusija, notranji trg, digitalna preobrazba, industrijska politika in gospodarstvo.
Bruselj, 25. marca (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
