Prioritete slovenskega predsedovanja v drugi polovici leta so znane, dokončno bodo potrjene junija, sledijo pa programu tria predsedujočih držav, v katerem je Slovenija skupaj z Nemčijo in Portugalsko. To so odpornejša EU, gospodarska prenova unije po krizi zaradi pandemije, unija vrednot, ki temelji na vladavini prava, tar varna EU.
Med prednostnimi nalogami bodo med drugim migracije, Slovenija pa želi organizirati tudi vrh EU-Zahodni Balkan in neformalni vrh o odpornosti. V kolikšni meri bo uspešna pri uvrščanju svojih tem na agendo predsedovanja, vnaprej ni mogoče napovedovati.
Kot poudarja višja predavateljica na Evropskem inštitutu za javno upravo v Maastrichtu in izredna profesorica mednarodnih odnosov ljubljanski Fakulteti za družbene vede Sabina Lange, po uveljavitvi lizbonske pogodbe predsedujoča članica ne predseduje več Evropskemu svetu, torej organu, ki EU politično usmerja, prav tako ne svetu za zunanje zadeve. Obenem unija deluje skladno s strateškimi prioritetami Evropskega sveta in političnimi smernicami predsednice komisije ter na teh dveh dokumentih obstoječih letnih delovnih programih komisije.
Vendar to ne pomeni, da se predsedujoča država lahko zgolj odziva, mora pa delati drugače in se dovolj zgodaj pokazati kot partner pri izvajanju določene agende in pri postavljanju specifičnih usmeritev. Predsedujoča, kot poudarja Langejeva, še vedno lahko sproži iniciative, še vedno je mogoče v omejenem obsegu prestrukturirati agendo, torej nekatere stvari pospešiti, druge upočasniti.
Marko Lovec s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede pa poudarja, da predsedujoča lahko daje politični ton programu, tako da poudari posamezne prioritete in iz njih naredi zgodbo za posamezne javnosti: pri nas je na primer veliko stvari povezanih z varnostjo in globalnimi tveganji, kar je bližje strankam in delu volilnega telesa, ki dojemajo krize kot posledico prevelikega zanašanja na mednarodno okolje.
Predsedujoča lahko na dnevni red vpliva tudi z angažiranjem v okviru posameznih tem ministrskih svetov, poudarja Lovec. Predsedstvo namreč še vedno vodi sestanke devetih od desetih konfiguracij Sveta EU, torej tudi zasedanja vseh ministrov, razen zunanjih.
Zadnja tri predsedstva Svetu EU - tako hrvaško, nemško kot aktualno portugalsko - je zaznamovala pandemija covida-19. Ta je, kot poudarja Langejeva, družbena in politična realnost, Slovenija je del te realnosti, zato so tudi njene prioritete vezane vsaj delno na pandemijo, ukrepe za njeno obvladovanje in oblikovanje pogojev za uspešen zagon gospodarstva po njej.
"Če pogledamo na primer vprašanje približevanja držav Zahodnega Balkana uniji kot stalnico slovenske evropske politike, pandemija ne predstavlja nujno zgolj ovire, temveč lahko celo odpira nove priložnosti. Za obe predsedujoči v letu 2020 priložnosti ni bilo, letos pa je zaradi nastale družbene, gospodarske, zdravstvene in geopolitične situacije možno narediti kvalitativne premike v politiki in v odnosih s ciljem približati države Zahodnega Balkana EU," ocenjuje Langejeva.
Slovenija bo po njeni oceni za svoje teme vzela tiste, ki trenutno uživajo splošno podporo in v katerih bo lahko z relativno malo vložka požela uspeh, hkrati pa tako temo izkoristila, da pridobi ekspertizo na področju. Kot takšna tema se po njenem mnenju ponuja kibernetska varnost, na zunanjepolitičnem področju, v bolj omejenem obsegu, je to na primer Afrika. Tradicionalna tema je evropska prihodnost Zahodnega Balkana, kar je po njeni oceni pričakovano.
Kot še poudarja Langejeva, bodo izjemnega pomena za posamezne panoge teme na nekaterih drugih politikah oziroma področjih, ki pa ne bodo polnile naslovnic. To so teme, vezane na gozdarstvo, zaščito voda, umetno inteligenco in se ponujajo kot take.
Predsedovanje lahko nudi tudi diplomatski okvir za ponovno oživitev neke teme ali odnosov, tako z določenimi državami članicami kot z zunanjepolitičnimi partnerji unije. "Transatlantska agenda je zelo polna in biti del nje v posebnem položaju prinaša določene prednosti," poudarja Langejeva.
Po prepričanju Lovca pa je pomembno, da država poudarja teme in rešitve, ki so evropske, in se v času predsedovanja skuša pokazati kot nevtralen arbiter. Uspešni preboji so odvisni od kakovosti siceršnjega dela na portfeljih, človeških virov, diplomatske mreže in drugih virov države, pa tudi drugih dejavnikov. Pomembne kompromise ali dogovore lahko država prikaže kot svoj uspeh in iz tega črpa nekaj zunanjega prestiža in kapitala, poudarja Lovec.
Ljubljana, 20. marca (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
