Julijski sklepi vrha EU o vladavini prava
Voditelji članic EU so julija v sklepih o svežnju za spoprijem Evrope z gospodarskimi in socialnimi posledicami pandemije novega koronavirusa zapisali: "Finančne interese unije se zavaruje v skladu s splošnimi načeli iz pogodb unije, še zlasti v skladu z vrednotami, opredeljenimi v 2. členu pogodbe o EU. Evropski svet poudarja pomen finančnih interesov unije. Evropski svet poudarja pomen spoštovanja vladavine prava."
Na tej podlagi se uvede ureditev pogojevanja za zaščito proračuna in sklada za okrevanje. V tem kontekstu bo komisija predlagala ukrepe v primeru kršitev, o katerih Svet odloča s kvalificirano večino, še piše v sklepih, ki so bili ob sprejetju tarča kritik, da je v želji po čimprejšnjem kompromisu o celotnem svežnju za spoprijem Evrope s pandemijo novega koronavirusa obveljala volja Budimpešte in Varšave.
Sklepi voditeljev so smernice za pripravo zakonodajnih aktov, s katerimi se ti sklepi izvedejo. O teh zakonodajnih aktih odločata v okviru različnih postopkov sozakonodajalca, Svet EU, torej članice unije, in Evropski parlament.
Sklepi voditeljev o vladavini prava so z zakonodajnega vidika prevedeni v uredbo o vladavini prava - njeno uradno ime je uredba o zaščiti proračuna unije. Najprej članice in parlament dosežejo načelni dogovor v okviru trialoga, v katerem poleg njiju sodeluje še predlagateljica zakonodaje, Evropska komisija. Nato morajo ta dogovor ločeno potrditi tako članice kot parlament.
Članice omenjeno uredbo sprejemajo s kvalificirano večino. V Evropskem parlamentu pa je v prvem branju potrebna navadna večina, torej večina oddanih glasov, v drugem branju pa absolutna večina, kar je 353 od 705 glasov.
Nemški kompromisni predlog
Nemško predsedstvo je na podlagi julijskih sklepov vrha septembra pripravilo kompromisni predlog, ki so ga članice konec septembra potrdile s kvalificirano večino. To je bilo njihovo izhodišče za pogajanja s parlamentom.
Nemško predsedstvo je razvodenilo predlog Evropske komisije iz maja 2018, ki je izhodiščni zakonodajni predlog, predstavljen v okviru prvega predloga za večletni proračun 2021-2027. To ni bilo presenečenje, saj so ga razvodenili že julijski sklepi vrha, ki jih je nemško predsedstvo moralo upoštevati.
Nemški predlog je bil v primerjavi s predlogom komisije iz leta 2018 ohlapnejši pri opredelitvi kršitev, ki naj bi se jih kaznovalo z zamrznitvijo evropskih sredstev. Ni več vključeval omembe ogrožanja neodvisnosti sodstva, neukrepanja v primeru protipravnih odločitev javnih oblasti ter omejevanja dostopa do pravnih sredstev in njihove učinkovitosti, temveč se je omejil na finančno upravljanje proračuna in zaščito finančnih interesov unije.
Poleg tega je predlog v skladu z julijskimi sklepi ohranil določilo, da se odločitve o ukrepanju v primeru kršenja načel vladavine prava sprejme s kvalificirano večino, kot so sklenili voditelji, ne z obratno kvalificirano večino, kot je predlagala komisija pred dvema letoma. Z obratno kvalificirano večino je predlog komisije za uvedbo sankcij težje zavrniti.
Po neuradnih informacijah so konec septembra proti nemškemu predlogu glasovale Madžarska, Poljska, Švedska, Finska, Danska, Nizozemska in Belgija, Avstrija in Luksemburg pa sta se vzdržala. Slovenija ga je torej podprla.
Uredba, ki so jo članice EU potrdile novembra
Nato so se začela pogajanja z Evropskim parlamentom. Kot vselej v procesu sprejemanja evropske zakonodaje se v pogajanjih išče kompromis med članicami in parlamentom, ki je od začetka vztrajal pri močnem mehanizmu pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava.
V pogajanjih s parlamentom so tako obveljale nekatere spremembe, ki pomenijo krepitev pogojevanja. Konkretno, širijo obseg kršitev, ki se jih lahko kaznuje z zamrznitvijo evropskih sredstev.
Če primerjamo 2. in 3. člen uredbe - ta člena se nanašata na opredelitev kršitev, ki se jih lahko kaznuje z zamrznitvijo sredstev - v septembrskem osnutku in v uredbi, ki so jo novembra sprejele članice po pogajanjih s parlamentom, vidimo, da sta v novembrski verziji ta člena precej spremenjena.
Medtem ko je v septembrski verziji obseg kršitev vladavine prava, ki jih je mogoče kaznovati z zamrznitvijo sredstev, omejen na zdravo finančno upravljanje proračuna unije ali zaščito finančnih interesov unije, se ta v novembrski uredbi znova razširi in približa predlogu komisije iz leta 2018.
Na novo je namreč dodan člen 2a, ki kot kršitve načel vladavine prava navaja: ogrožanje neodvisnosti sodstva, neukrepanje v primeru protipravnih odločitev javnih oblasti ter omejevanja dostopa do pravnih sredstev in njihove učinkovitosti.
Uredba je sicer precej zapleteno pravno besedilo. Navedeno nikakor ni podrobna analiza uredbe, le konkreten primer okrepitve mehanizma pogojevanja glede na stališče članic pred pogajanji s parlamentom.
Blokada drugih ključnih delov svežnja zaradi uredbe o vladavini prava
Uredbo mora potrditi še parlament, ki vztraja, da je ta dogovor zapečaten in da ga ne bodo odpirali.
Potrditev uredbe v Svetu s kvalificirano večino je sprožila blokado Madžarske in Poljske, ki tej uredbi nasprotujeta, a sta bili preglasovani. Državi sta tako blokirali druga ključna dela svežnja - uredbo o večletnem proračunu in sklep o lastnih virih - o katerih se odloča s soglasjem.
Bruselj, 20. novembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.