Da je epidemija zaradi slabšega finančnega položaja podjetij in negotovosti dodatno poslabšala odnose med delavci in delodajalci, kar se odraža tudi pri standardu delavskih pravic, je poudaril generalni sekretar ZSSS Boštjan Medik. Pritrdil je Lukiću, da ljudje v strahu pred izgubo službe trenutno večinoma sploh ne ukrepajo zaradi kršitev.
Na sindikatu beležijo primere, ko so delavci med bolniškim staležem prejeli odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ponekod morajo zaposleni delo opravljati kljub odrejenemu čakanju na domu in za to prejemajo zgolj 80-odstotno nadomestilo plače.
"V zadnjem času beležimo največ vprašanj staršev šolobveznih otrok, ki so vezana na pravico do neprihoda na delo zaradi višje sile, pouka od doma, zaprtja šol in vrtcev in podobno," je pojasnil Medik.
Med primeri kršitev regijski sindikalni predstavniki ZSSS navajajo enega od večjih trgovcev, ki naj bi zaposlenim izdal navodilo, da pri koriščenju instituta višje sile zaradi varstva otroka ne gre za odločitev delavca, pač pa za presojo kadrovske službe. Tako morajo zdaj delavci, ki imajo mlajše otroke, delati v popoldanski izmeni.
Obstajajo tudi primeri, ko mora delavec dokazati, da se je okužil v službi, samo zato, da bi se delodajalec morda lahko izognil izplačilu stoodstotnega nadomestila plače. Odnosi med nekaterimi zaposlenimi in delodajalci v času krize so tako bolj napeti, pri čemer se je pri delavcih zvišala toleranca do kršitev in so pripravljeni marsikaj pogoltniti, opažajo v sindikatu.
"Odkar NIJZ ne izvaja več telefonskih klicev delodajalcev, je iniciativa v odnosu do delodajalca prepuščena delavcu. Imeli smo tudi primere, ko se je delodajalec izmikal, da ne bi priznal okužbe na delovnem mestu, ampak je očital zaposlenim, da niso odgovorni in so okužbo prinesli v podjetje," je še dejal Medik.
Delavska svetovalnica: Položaj delavcev se v času epidemije gotovo ni izboljšal
"Zagotovo se položaj delavcev v času epidemije ni izboljšal, pač pa je tišina izraz povečanega strahu med njimi," pravi Lukić. Čeprav sam konkretnih primerov ne pozna, ni prepričan, da ni primerov, ko bi zaposleni kljub stikom z okuženimi ali celo kljub okužbi zaradi strahu pred izgubo zaposlitve odhajali v službo. Pri tem pa po njegovih besedah ne gre za zavestno odločitev delavca, da bo namenoma širil okužbe, pač pa predvsem za strah v aktualnih razmerah.
"So pa bili tudi že primeri delavcev, ki so vedeli, da so okuženi in so o tem delodajalca pravilno obvestili, pa je ta komaj čakal, da jim da odpoved. Ali pa je delavcu strogo zabičal, da pri navajanju stikov ne izpostavlja podjetja," je povedal Lukić.
V še večji stiski so delavci migranti, ki so bili do epidemije vajeni tedensko prihajati na delo iz Bosne in Hercegovine, Srbije ali drugih območij nekdanje skupne države. Kot pravi Lukić, država na nek način eksperimentira z njihovim socialnim življenjem in je velikokrat imuna na potrebe teh ljudi, ki imajo prav tako svoja osebna življenja in družine.
Epidemija v negotovost spravlja tudi delodajalce
Na drugi strani zaradi odsotnosti zaposlenih v teh razmerah trpi tudi marsikateri delodajalec. Kot je za STA povedal generalni sekretar združenja delodajalcev Jože Smole, so trenutno največja težava tako delavcev kot delodajalcev zaprti vrtci in šole, saj otroci vsaj do petega razreda potrebujejo varstvo, zato številni ne morejo na delo.
Druga težava je po njegovih besedah v tem, da je bolezen zelo nepredvidljiva, nekateri delovni procesi pa so vezani na linije, in če ni na razpolago dovolj ljudi, je ogroženo delovanje celotne linije. "Proizvodni ritmi niso normalni in je zato produktivnost bistveno nižja, težave so tudi z doseganjem rokov, zato je zelo težko voditi poslovne procese," je dejal Smole.
Na združenju nimajo podatka o tem, na kolikšen delež zaposlenih trenutno delodajalci ne morejo računati zaradi epidemije. To je težko oceniti, saj se razmere razlikujejo od regije do regije in tudi od panoge do panoge. Delovne intenzivne panoge, kjer ima število ljudi bistveno večji vpliv, kot npr. v avtomatizirani proizvodnji, so bolj na udaru, je dodal.
Dodatna težava je po Smoletovih besedah prekinitev izdajanja odločb o karantenah, saj delodajalcem manjka eno od potrdil, s katerim lahko uveljavljajo olajšave. "Zato se sprašujejo, ali ravnajo pravilno ali ne, in takšna negotovost nikoli ni dobra. Sporočajo nam, da se še bistveno bolj držijo vseh pravil, kot se v normalnih razmerah, dejstvo pa je, da, tako kot je to v normalnem obdobju, tudi v času krize obstajajo dobri in slabi delodajalci," je še dejal Smole.
Na Pošti Slovenije delo od doma mogoče le za manjšino
Med velikimi podjetji, kjer jih večina dela v stiku z ljudmi, je Pošta Slovenije. Posledično so od skoraj 6000 zaposlenih lahko delo od doma omogočili le nekaj manj kot 300 ljudem iz strokovnih služb. Kot so pojasnili za STA, imajo izdelan protokol za ukrepanje v primerih prijave delavca o potrjeni okužbi oz. stiku z okuženim, o čemer zaposlene tudi ažurno obveščajo.
Delavec mora upoštevati vsa navodila pristojnega zdravnika ali epidemiologa in ne sme vstopati v prostore družbe, v skladu z veljavnim odlokom pa mora o okužbi sam obvestiti vse, s katerimi je bil v stiku. Prav tako so zaposlene pozvali k uporabi aplikacije #OstaniZdrav.
Glede aktualne ureditve glede karantenskih odločb na Pošti pravijo, da je breme obravnave upravičenosti do karantene zdaj preneseno na delodajalca in medicino dela, to pa pomeni bistveno več usklajevanja med službami znotraj podjetja in delavcem, posledično pa z bistveno več administracije v kadrovski službi in službi varstva pri delu.
Kot so dodali, v zadnjem obdobju opažajo povečano odsotnost zaposlenih zaradi okužb z novim koronavirusom, prav tako zaradi odsotnosti zaradi varstva otrok, ob tem pa je že tako ravno obdobje, za katerega je značilno povečanje bolniških odsotnosti.
Odsotnost zaposlenih še nadomeščajo z rezervno ekipo zaposlenih in s prerazporeditvami delovnih nalog, na nekaterih poštah pa so povečali število študentov ter najeli pogodbene izvajalce za dostavo paketov.
Sicer pa od prvega vala epidemije nenehno razpisujejo prosta delovna mesta v prometu, kar je predvsem posledica rasti paketnih pošiljk. Na področju dostave pošiljk namerava tako Pošta Slovenije letos dodatno zaposliti še okoli 50 novih sodelavcev.
Ljubljana, 13. novembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
