To bo prvo redno zasedanje voditeljev članic unije v Bruslju od začetka uvajanja koronskih ukrepov sredi marca. Voditelji so se namreč doslej pogovarjali virtualno ali pa so se sestali na posebnih zasedanjih.
O usklajevanju ukrepanja proti covidu-19 in prizadevanjih za razvoj cepiva
Voditelji bodo pregledali trenutne epidemiološke razmere. Razpravljali bodo o usklajevanju ukrepanja za preprečitev širjenja novega koronavirusa ter o prizadevanjih za razvoj in razdeljevanje cepiva v EU.
Premier Janša je pred dnevi na posebnem oktobrskem vrhu, na katerem je covid-19 drugi dan ukradel pozornost vsem drugim temam na dnevnem redu, opozoril na nujnost ustreznih priprav na prihajajoče hladno obdobje, ki ga bodo zaznamovale tudi gripa in druge bolezni.
Vprašanje je, ali se bo Evropi uspelo izogniti ponovitvi spomladanskega scenarija, torej popolni ohromitvi gospodarstva in javnega življenja, saj število potrjenih primerov raste.
Ob zaostrovanju epidemioloških razmer je znova pričakovati tudi pozive k čimprejšnjemu sprejetju julijskega svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo, ki vključuje sedemletni proračun unije in sklad za okrevanje. V kompleksnih pogajanjih se zapleta, dogovora o ključnih vprašanjih ni na vidiku.
Krepitev priprav na črni scenarij propadlih pogajanj z Londonom
Voditelji bodo razpravljali tudi o zaskrbljujočem stanju v pogajanjih o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom. EU je oktober izpostavljala kot rok za dogovor o novem sporazumu, da bo lahko nova ureditev nared po izteku prehodnega obdobja, torej 1. januarja prihodnje leto.
Konec oktobra je vse bliže, dogovora pa ni na vidiku. Voditelji bodo razpravljali o pripravah na vse scenarije po 1. januarju, pričakovati pa je krepitev priprav na črni scenarij, torej propad pogajanj o novem sporazumu.
Ključna vprašanja v pogajanjih so enaki konkurenčni pogoji, ribištvo in upravljanje sporazuma, vključno s sistemom reševanja sporov.
Voditelji naj bi po pisanju britanskega časnika Financial Times (FT) vztrajali pri varovalih za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev v praksi, tudi s pravico, da unija sprejme začasne in avtonomne ukrepe pred odločitvijo telesa za razreševanje sporov, in z ureditvijo, ki bo omogočala povračilne ukrepe na različnih področjih, ne glede na vrsto kršitve.
Unija je že od začetka želela trden sistem upravljanja. Britanski načrti zakona o notranjem trgu, ki kršijo ločitveni sporazum, pa so to stališče še utrdili. Za EU je dosledno spoštovanje ločitvenega sporazuma sicer pogoj za sklenitev novega sporazuma.
Pri iskanju kompromisa glede ribištva glavni pogajalec unije Michel Barnier po navedbah FT pritiska na osem držav unije z bistvenimi interesi v britanskih vodah, naj omilijo stališča, medtem ko je britanski premier Boris Johnson v pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom minuli konec tedna poudaril potrebo po popuščanju na strani unije.
Podnebni spor s Poljsko?
Voditelji bodo pregledali napredek pri uresničevanju cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, pri čemer bodo predvidoma razpravljali tudi o krepitvi cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 s sedanjih 40 odstotkov na najmanj 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990.
To bo prva podnebna razprava vrha po lanskem decembru, ko so dosegli dogovor o cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050 z izjemo Poljske, ki se ni mogla zavezati k uresničitvi tega cilja. Tedaj so napovedali, da se bodo k temu vprašanju vrnili junija, a je covid-19 prekrižal načrte.
Poljska, močno odvisna od premoga, želi več denarja v okviru evropskega zelenega prehoda in tudi več podatkov o tem, kako bodo strožji podnebni cilji vplivali na gospodarstva posameznih držav. Njene zahteve lahko ogrozijo sprejetje odločitve o krepitvi podnebnih ciljev, ki se sicer pričakuje decembra.
Odnosi s sestrsko celino Afriko
Na dnevnem redu tokratnega vrha bodo tudi odnosi z Afriko, ki jo v uniji radi imenujejo sestrska celina. Za EU je pravo partnerstvo z Afriko ključen strateški cilj. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je za svojo prvo pot v tujino izbrala Etiopijo, kjer je sedež Afriške unije (AU).
V začetku marca je EU razgrnila predlog nove strategije za partnerstvo z Afriko na petih ključnih področjih: zeleni prehod, digitalna preobrazba, trajnostna rast in delovna mesta, migracije in mobilnost ter mir in upravljanje. Cilj je bil, da jo EU in AU družno potrdita na vrhu ta mesec v Bruslju, ki pa so ga morali zaradi covida-19 preložiti.
Po preložitvi vrha je visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell ob spremstvu evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča minuli konec tedna obiskal Etiopijo s ciljem ohranjanja in krepitve stikov z AU v koronskih časih.
Na vrhu unije je pričakovati tudi razpravo o aktualnih zunanjepolitičnih temah.
Bruselj, 15. oktobra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
