Težko usklajevanje v preteklosti
Spreminjanje zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ima dolgo brado, saj se je ministrstvo za pravosodje tega lotilo še v času ministrovanja Gorana Klemenčiča. A tedaj so bili pogledi ministrstva in njegovega glavnega partnerja na tem področju, predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Borisa Štefaneca, tako različni, da so usklajevanja zastala.
Stvari so se premaknile, ko je resor prevzela Andreja Katič, ki je predlog zakona vložila v parlamentarno obravnavo, a dlje od javne predstavitve mnenj na matičnem odboru pred letom dni ni prišlo. Priprava sprememb zakonskega besedila je zagon spet dobila, ko je vodenje KPK prevzel nov senat na čelu z Robertom Šumijem, ministrstvo pa vodi Lilijana Kozlovič.
Parlamentarni odbor za pravosodje je nedavno opravil drugo branje besedila in sprejel številna dopolnila, s katerim zakonski predlog dobiva svojo končno podobo. Na odboru je podporo zakonskemu predlogu jasno izrazil Šumi, vsa dopolnila pa je odbor sprejel brez glasu proti.
Predlog širi nabor funkcionarjev, ki bodo morali poročati o premoženjskem stanju
Novela širi nabor funkcionarjev, ki so komisiji dolžni poročati o svojem premoženjskem stanju. Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Matic Zupan, ki sodeluje pri pisanju novele že od vsega začetka, je v pogovoru kot primer izpostavil svetovalce predsednika republike, generalnega sekretarja DZ in predsednika republike ali člane sveta Banke Slovenije.
KPK bo lahko javno objavljala podatke o spremembah premoženjskega stanja določenih funkcionarjev (ne pa vseh zavezancev za poročanje o premoženjskem stanju) v času njihovega mandata. Ob sumu, da je nek funkcionar del premoženja prenesel na družinskega člana ali v povezavi z njegovim delom premoženje pridobiva njegov družinski član, bo lahko komisija nadzor razširila tudi nad premoženje družinskih članov.
V predlogu novele so podrobno urejeni vsi postopki, ki lahko tečejo pred KPK, ter pravice in obveznosti vsakogar, ki se v teh postopkih znajde, je izpostavil Zupan.
Pomembna novost bo po besedah Zupana ta, da bo lahko KPK v primeru, ko bi pri nekem zavezancu ugotovila kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, zavezanec pa bi zaradi tega sprožil upravni spor, javno objavila, zoper koga so vodili postopek, sum kakšne kršitve so obravnavali ter kakšna je bila ugotovitev. Do zaključka upravnega spora pa ne bodo pa smeli razkriti podrobnosti. Tako po prepričanju ministrstva ščitijo tudi interes zavezancev, da ne bi moglo v javnosti prihajati do špekulacij, ki bi lahko šle v njihovo škodo.
Z novelo se dviguje vrednost prejetih daril, za katera ne le funkcionarjem, ampak vsem javnim uslužbencem ne bo več treba voditi seznama ali poročati KPK. Pravilnik o darilih pa bo sprejelo ministrstvo za pravosodje in ne več komisija.
Novela prinaša parlamentarni nadzor nad omejitvami poslovanja funkcionarjev KPK.
Izbira predsednika KPK v celoti na predsedniku republike, lahko ga bo tudi razrešil
Med pomembnimi novostmi, ki jih prinaša novela, je postopek izbire članov senata KPK. Ta je v preteklosti, izrazito pa po imenovanju Štefaneca za predsednika, v javnosti sprožil nemalo kritik. Kot je povzel Zupan, bo kandidacijska komisija le preverila ustreznost prijavljenih kandidatov in predsedniku republike predložila celoten seznam, tudi tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev, po abecednem vrstnem redu. Predsednik republike pa pri svoji izbiri ne bo zavezan temu naboru. Ta rešitev predsedniku republike daje več svobode in tudi več odgovornosti, je izpostavil.
Pogoji za zasedbo mesta predsednika ali namestnika predsednika KPK pa se zaostrujejo. Zupan je tu izpostavil zahtevo, da zoper kandidata ni vložen obtožni akt za katero koli kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Če bo obveljala trenutno predvidena rešitev, bo imel predsednik republike tudi možnost, da v določenih primerih razreši predsednika ali namestnika predsednika KPK.
Možnost sistemskih nadzorov na lastno pobudo
Z novelo ministrstvo sledi viziji sedanjega senata KPK, da mora biti komisija predvsem preventivni organ. Tako predlog bolj jasno ureja področje sistemskih nadzorov. KPK bo lahko na lastno pobudo izdajala priporočila in tako naslavljala možna sistemska korupcijska tveganja. Kot primer je Zupan izpostavil priporočila KPK ob ustanavljanju Družbe za upravljanje terjatev bank, ki so bila izključno preventivna, preden bi prišlo do kake kršitve.
KPK bo dobila tudi sredstva, da bo vsako leto objavila razpis, na katerem bodo nevladne organizacije lahko kandidirale s programi preprečevanja korupcije ali spodbujanja ravni integritete.
V preteklosti so na račun aplikacije Erar, v kateri so zbrani in javno dostopni podatki o poslovanju z državo za vsak pravni subjekt, leteli očitki, da nima prave pravne podlage za delovanje. Predlog novele zdaj tudi celovito ureja vse podlage za njeno delovanje.
"Ta zakon je dobra stvar, zapira veliko lukenj," je ocenil Zupan, ob tem pa opozoril, da dlje kot traja njegova obravnava, večje je tveganje, da bodo rešitve že zastarele.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
