c S

Vzvodi preprečevanja lažnih prijav bivališča obstajajo

02.10.2020 Ugotovitve mariborske upravne enote, ki preverja sum več fiktivnih prijav bivališča, spremljajo opozorila o sistemskih pomanjkljivostih rešitev za njihovo preprečevanje. Na ministrstvu za notranje zadeve sicer pojasnjujejo, da imajo upravne enote že od leta 2013 možnost enostavno preveriti, koliko posameznikov je prijavljenih na nekem naslovu.

Mariborska upravna enota je namreč pred dnevi sporočila, da so med interno revizijo prijav stalnega in začasnega bivališča na 81 naslovih ugotovili sum fiktivnih prijav na 27 naslovih, zato bodo v 1047 primerih začeli ugotavljanje stanja.

Načelnik upravne enote Srečko Đurov je ob tem priznal, da so odpovedali pri izvajanju postopkov ugotavljanja prebivališč, a dodal, da rešitve preverjanja resničnosti prijav in ugotavljanja prebivališča kljub dejstvu, da na papirju izpadejo odlično, v praksi na terenu ne delujejo. Tam namreč po njegovih besedah problem narašča in nesporno postaja neobvladljiva tegoba številnih državnih institucij, od upravnih enot, centrov za socialno delo in vzgojno-izobraževalnih zavodov do policije. Zato so med drugim predlagali, da interni nadzor vseh naslovov, kjer je prijavljenih 20 ali več oseb opravijo vse upravne enote v državi, saj bodo le tako lahko ugotovili natančno stanje in razsežnost problematike.

Na ministrstvu za notranje zadeve pa pojasnjujejo, da področje ureja zakon o prijavi prebivališča, ki vsebuje vzvode preprečevanja fiktivnih oziroma lažnih prijav na dveh ravneh.

Na prvi je te mogoče preprečiti že v postopku prijave oziroma pred evidentiranjem naslova v registru stalnega prebivalstva, in sicer tako, da je posameznik ali stanodajalec dolžan navesti resnične podatke in predložiti dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu. V primeru kršitve je predpisana kazen od 200 do 600 evrov.

Na drugi pa je mogoče preprečiti tudi že evidentirane prijave, ki ne odražajo dejanskega stanja. V upravnih postopkih ugotavljanja stalnega ali začasnega prebivališča namreč odgovorni o tem presojajo na podlagi zaslišanj posameznika, prič in drugih zbranih dokazil ter izdajo odločbo, s katero posamezniku lahko prijavijo novo stalno ali začasno prebivališče, če ne morejo ugotoviti, kje biva, pa mu lahko prijavo z odločbo tudi prekličejo.

Za prijavo prebivališč na območju države in naslovov v tujini so pristojne upravne enote, ki lahko skupaj s policijo ali občinskimi inšpektorji izvedejo nadzor in tudi prekrškovni postopek.


Lani za desetino več postopkov ugotavljanja stalnega ali začasnega prebivališča

Po podatkih iz registra stalnega prebivalstva, ki so ga STA prav tako posredovali z ministrstva za notranje zadeve, so upravne enote lani izvedle 41.366 prijav oziroma obnov začasnega prebivališča po prijavah stanodajalcev, 200.970 prijav začasnega prebivališča s strani posameznih prijaviteljev ter 103.496 prijav oziroma sprememb stalnega prebivališča.

Na upravnih enotah so lani uvedli 7487 postopkov ugotavljanja stalnega ali začasnega prebivališča, kar je 622 oziroma za skoraj desetino več kot leto prej.

Prav tako se je v letu 2019 povečalo tudi število uvedenih postopkov preverjanja resničnosti prijave prebivališča. Upravne enote so uvedle kar 1153 postopkov, kar je 542 oziroma za skoraj 90 odstotkov več kot leto prej, pri čemer so število postopkov za tuje državljane celo podvojili, kar ministrstvo pripisuje večjim aktivnostim ugotavljanja fiktivnih prijav.


Ukrepi za zajezitev fiktivnih prijav prebivališča že dajejo rezultate

Sicer pa je bil zajezitvam fiktivnih prijav namenjen že sprejem novega zakona leta 2016, ki je v veljavi od avgusta 2017. Ker pa so fiktivne prijave posledice zlorab na drugih področjih, je vlada pred letom dni ustanovila medresorsko delovno skupino za proučitev problematike in s tem povezano zlorabo socialnih transferjev. Skupino vodi notranje ministrstvo, pri njenem delu pa sodelujejo tudi policija ter ministrstva za delo, javno upravo, okolje in izobraževanje.

Na ministrstvu za notranje zadeve poudarjajo, da aktivnosti preprečevanja fiktivnih prijav izvajajo že daljše časovno obdobje, kar naj bi se že odrazilo v izboljšanju stanja. Število naslovov, na katerih je stalno prijavljenih več kot 20 oseb, je tako s 371 v letu 2018 lani upadlo na 312, ob tem pa se je število prijavljenih na teh naslovih zmanjšalo za 3573. Medtem je število naslovov, na katerih je začasno prijavljenih več kot 20 oseb, po dveh letih še vedno 518, število prijavljenih pa je tam upadlo za 5011.

Ob tem pojasnjujejo, da je pri razumevanju problematike pomembno izpostaviti, da so številne prijave na nekaterih naslovih upravičene in pričakovane. Med take sodijo t. i. zakonska prebivališča na naslovih centrov za socialno delo in občin, kjer je prijavljeno večje število ljudi iz ranljivih skupin, kot so na primer brezdomci, enako pa velja tudi za študentske in dijaške domove, domove za starejše, zapore in podobno.

Na področju prijav tujcev so v preteklosti pogosto zaznavali fiktivne prijave ljudi s specifično naravo dela, predvsem voznikov v mednarodnem prometu ali napotenih tujih delavcev, ki so si urejali prijavo na naslovih, kjer v resnici niso prebivali.

Neustrezni so bili tudi pogoji izdaje obrazca s strani zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je izdajo obrazca za napotene delavce dolgo pogojeval s prijavo prebivališča v Sloveniji, hkrati pa so tujci prijave izkoristili za pridobitev nekaterih pravic, ki z obveznostjo prijave v resnici sploh niso pogojene. Med takšne sodijo odpiranje bančnega računa v Sloveniji ali pridobitve kredita, možnost registracije vozila in sklenitve naročnine za telefon.

Ljubljana, 02. oktobra (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.