Nemška vlada sicer po 30 letih ocenjuje, da je projekt združitve uspel. To je razvidno tudi iz vladnega poročila, objavljenega sredi septembra, kjer izpostavljajo pozitiven gospodarski razvoj, nižjo stopnjo brezposelnosti ter napredek na področju podjetništva in razvoja.
"Nekaj stvari je trajalo dlje, kot smo načrtovali. Ampak na številnih področjih načeloma lahko rečemo: enotnost izvedena, enotnost vzpostavljena, enotnost dosežena," je ob predstavitvi poročila povedal vladni predstavnik za nove zvezne dežele Marco Wanderwitz.
Med uspešnejšimi področji je Wanderwitz izpostavil infrastrukturo, prihodke in produktivnost. Sicer na večini področij na vzhodu še niso dosegli ravni zahoda, so pa pri več kot 97 odstotkih, je pojasnil. Še ob združitvi leta 1990 je na primer plača v t. i. novih zveznih deželah znašala polovico plače zahodnih dežel.
V poročilu sicer priznavajo, da je vzhodnonemško gospodarstvo še vedno precej zaostaja za celotnim nemškim gospodarstvom in celo Berlin še vedno ni dosegel ravni zahodnih nemških dežel. Kot razloge za to navajajo med drugim manjšo poseljenost, pomanjkanje sedežev koncernov in manjše število srednjevelikih podjetij.
Raziskava Berlinskega inštituta za prebivalstvo in razvoj na tem področju pa opozarja, da postajajo razlike med nekdanjima državama manj pomembne v primerjavi z razlikami med mesti in podeželjem. Čeprav je res, da so na vzhodu plače nižje kot na zahodu, pa je prava razlika v resnici med gospodarsko uspešnimi regijami in tistimi, ki se niso razvijale naprej. Tako imajo na primer najnižji letni prihodek prebivalci nekaterih območij v Porurju na zahodu, poroča portal RND.
Poročilo Inštituta Hansa Böcklerja pa izpostavlja razliko med plačami moških in žensk, ki je v vzhodnih deželah manjša kot v zahodnih. Medtem ko ženske v zahodnih deželah zaslužijo v povprečju 21 odstotkov manj od moških kolegov, je ta razlika v vzhodnih deželah sedem odstotkov.
V vzhodnih deželah imajo tudi večji delež delovno aktivnih žensk - teh je trenutno 74 odstotkov, leta 1990 jih je bilo 67 odstotkov. V zahodnih deželah pa se je delež v 30 letih povečal s 55 odstotkov na 72.
Manjši delež delovno aktivnih žensk na zahodu je med drugim posledica zakoreninjenega prepričanja, da moški služi denar, ženska pa skrbi za družino in dom. V 75 odstotkih primerov namreč moški dela poln delavnik, ženska pa skrajšanega. Kot glavni razlog ženske navajajo skrb za otroke. V vzhodni Nemčiji je normalno, da gre enoletnik v vrtec, na zahodu pa obstaja kar nekaj predsodkov glede tega, poroča časnik Süddeutsche Zeitung.
Bolj kot razlike v gospodarski moči pa so še vedno opazna razlike v družbi in načinu razmišljanja. Na vzhodu Nemci manj zaupajo v demokracijo in inštitucije države, izpostavljajo v vladnem poročilu. "Politične vrednote v novih in starih deželah so eno redkih področij, kjer podoba ostaja različna," piše poročilu. Na vzhodu so bolj skeptični in kritični do politike, nezadovoljstvo, ki je sicer prisotno po celi državi, je v vzhodnih deželah še bolj izrazito, poroča portal nemškega dnevnika Tagesschau.
Pri fundaciji Bertelsmann so se v raziskavi osredotočili predvsem na družbene spremembe. Medtem ko je imela združitev za vzhodne Nemce lahko tudi zelo dramatične posledice, prebivalcem zahodnih dežel manjka oseben odnos do združitve. Večina vzhodnih Nemcev ima občutek, da po preobratu ni nastala nova skupna družba, ampak da so se morali prilagoditi zahodnonemškemu sistemu. Predvsem starejši od 55 let, imajo občutek, da bi morali dobiti več priznanja za uspešno izpeljano mirno revolucijo. Starejši Nemci na zahodu pa si želijo več priznanja za financiranje enotnosti.
Medtem ko pri fundaciji Bertelsmann ugotavljajo, da se 60 odstotkov ljudi na vzhodu počuti kot drugorazredni državljani, pa je teh v raziskavi Berlinskega inštituta za prebivalstvo in razvoj 40 odstotkov.
V študiji tega inštituta so sicer raziskali 30 različnih področij, da bi tako lahko dobili boljšo predstavo o stanju 30 let po združitvi. Najmanj razlik med nekdanjima državama je na področju števila otrok, življenjske dobe in odločitev glede selitve, leta 2014 se je namreč končal selitveni tok z vzhoda na zahod. Kot zanimivost pa so opazili, da je v vzhodnih deželah še vedno bolj priljubljena odbojka, v zahodnih pa tenis.
Nemci že 30 let živijo v eni državi, kljub temu pa niso vsi enakega mnenja glede enotnosti države in naroda. Združevanje tako po treh desetletjih še ni končano, a združitev Nemčije vseeno velja za zgodbo o uspehu, ki se je zdela še nekaj let pred združitvijo nekaj nemogočega.
Kdor je v 80. letih prejšnjega stoletja govoril o združitvi Nemčije, so ga hitro označili za nostalgika ali celo norega. Še pred 40 leti je bila namreč ideja, da bi se lahko po drugi svetovni vojni razdeljena država združila, utopična. Številni so se po desetletjih dveh držav sprijaznili z nastalo situacijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Potem pa se je vse zgodilo precej hitro. Otoplitvi odnosov med državama je sledilo revolucionarno leto 1989, ki je s seboj prineslo takšen zagon in spremembe, da jih ni bilo mogoče prezreti - množične mirni proteste v Nemški demokratični republiki (NDR), pobeg Vzhodnih Nemcev in zgodovinski padec Berlinskega zidu. Spomladi 1990 so sledile še prve svobodne volitve v NDR, na katerih je komunistično vodstvo doživelo poraz.
Nova vlada v Vzhodnem Berlinu je trdo delala z vlado v Bonnu, da so dosegli dogovor o pridružitvi petih dežel Zvezni republiki Nemčiji, ki je stopil v veljavo 3. oktobra 1990. Že pred tem je stopil v veljavo dogovor o valutni, gospodarski in socialni uniji obeh držav.
"Sedaj naj se združi, kar sodi skupaj," je dejal bivši kancler Willy Brandt po padcu Berlinskega zidu. Takratni kancler Helmut Kohl pa je leta 1990 obljubil, da jim bo s skupnimi napori uspelo spremeniti t. i. nove zvezne dežele v cvetoče pokrajine.
Vendar je trajalo kar nekaj časa, da so te dežele začele cveteti oziroma da so dosegle podobno raven kot zahodne zvezne dežele. Postopek je bil težak in najbolj so ga občutili predvsem na vzhodu. Po uvedbi nemške marke in uskladitvi plač je vzhodnonemška industrija postala nekonkurenčna. Ekonomisti so takrat brez uspeha svarili, da gospodarstvo v NDR ne bo preživelo združitve brez dodatne pomoči.
V 30 letih je iz zahodne dela Nemčije na vzhod stekla več kot milijarda evrov, da bi se tako dvignilo življenjski standard ljudi. Gradili so nove ceste in omrežja, infrastruktura je dandanes na vzhodu celo modernejša kot na zahodu. Bruto domači proizvod na prebivalca nekdanjih dežel NDR brez Berlina je leta 1990 znašal le 37 odstotkov nemškega BDP, lani pa je dosegel raven 73 odstotkov. S tem se bliža povprečju Evropske unije.
Trideset let enotnosti je za seboj potegnilo tudi velike demografske spremembe. Število prebivalcev na vzhodu je zaradi preseljevanja in upada števila rojstev od leta 1990 upadlo za 2,2 milijona, na zahodu pa se je povečalo za 5,4 milijona.
Največja težava pa ostaja v glavah ljudi. Še vedno se imajo številni Vzhodni Nemci za drugorazredne državljane. Glede na različne raziskave je takšnih med 40 in 60 odstotkov.
"Leta 1990 sem verjel, da bo obnova infrastrukture trajala precej dlje in da se bodo medčloveški odnosi zgradili sami po sebi. Zgodilo se je ravno obratno," je dejal zadnji ministrski predsednik NDR Lothar de Maiziere v nedavnem intervjuju za televizijo ZDF. Ob tem je priznal, da se morajo zamenjati generacije, da bo prišlo do prave enotnosti, 40 let ločene države je namreč pustilo močnejši pečat na družbi, kot so mislili. "Zgodovina ne misli v letih, ampak v generacijah," je dodal.
De Maiziere je v noči 3. oktobra 1990 stal na stopnicah nemškega parlamenta v Berlinu skupaj s takratnim kanclerjem Helmutom Kohlom, bivšim kanclerjem Willyjem Brandtom, predsednikom Richardom von Weizsäckerjem in zunanjim ministrom Hans-Dietrichom Genscherjem. Od petih moških na zgodovinski fotografiji je 80-letni de Maiziere še edini živ.
V Nemčiji so za 30. obletnico enotne države načrtovali veliko slavje za vse državljane v Potsdamu, a so ga zaradi pandemije covida-19 odpovedali.
Namesto tega so v začetku meseca odprli razstavo na prostem pod geslom 30 let, 30 dni, 30-krat Nemčija. V zastekljenih razstavnih paviljonih, ki pa si jih obiskovalci lahko ogledajo le od zunaj, se do 4. oktobra predstavljajo vseh 16 zveznih dežel, oba domova parlamenta, vlada in ustavno sodišče. Obletnico bodo 3. oktobra v Potsdamu obeležili v okrnjeni obliki, na dogodku pa pričakujejo predsednika države Frank-Walterja Steinmeierja.
Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je sama odraščala v Vzhodni Nemčiji, se je pred obletnico danes zahvalila protestnikom za mirno revolucijo v NDR, ki je sploh omogočila združitev, in ocenila, da je združitev uspela tudi zaradi naporov celotnega naroda. Ob tem je v nagovoru v parlamentu opozorila, da gre za trajajoč proces doseganja enotnosti, ne samo med vzhodom in zahodom, ampak tudi med mestom in podeželjem. "Potrebni so dodatni napori," je še pozvala državljane.
Berlin, 30. septembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
