Nedavna tragedija v centru za migrante Moria na grškem otoku Lezbos je znova osvetlila pereče dejstvo, da EU nima delujočega migracijskega in azilnega sistema. Johanssonova pravi, da je Moria posledica pomanjkanja skupne evropske politike, in zatrjuje, da lahko nov migracijski pakt, ki ga bo predlagala v sredo, bistveno izboljša razmere.
Prizadevanja za obnovo evropskega azilnega sistema po veliki migracijski krizi leta 2015 so že vrsto let v zastoju zaradi spornih obveznih migracijskih kvot, ki so močno razdelile članice. Najbolj migracijsko obremenjene države unije vztrajajo pri obveznih kvotah, medtem ko jih je višegrajska četverica vseskozi odločno zavračala.
Pred poletnim premorom je bilo od nemškega predsedstva slišati, da si ne predstavljajo novega azilnega dogovora brez neke vrste obveznega premeščanja migrantov, medtem ko je sedem članic - višegrajska četverica, Slovenija, Estonija in Latvija - junija v pismu komisiji odločno zavrnilo obvezno premeščanje prebežnikov med članicami EU.
Mogoč je uravnotežen kompromis, s katerim ne bo nihče zadovoljen
Johanssonova pravi, da ima po številnih pogovorih v članicah občutek, da je vseh 27 držav pripravljenih na kompromis. Ocenjuje, da je našla pravo ravnotežje: "Mislim, da bo rezultat tak, da ne bo nihče zadovoljen. Vsakdo pa bo spoznal, da je to uravnotežen kompromis, ki je lahko sprejemljiv za vse. V njem ne bo idealnih rešitev za nikogar, bo pa pot naprej, ki bo izboljšala položaj."
Je pa treba po njenih besedah za dosego kompromisa "dedramatizirati" migracijsko politiko. "Ne gojim iluzije, da bi morale imeti vse članice enak pogled na migracije. Menim pa, da je mogoče doseči dogovor tudi z različnimi pogledi," je dejala.
Komisarka je ob tem tudi izpostavila, da se je realnost od predstavitve prejšnjega zakonodajnega svežnja po migracijski krizi leta 2015, o katerem članice nikoli niso uspele doseči kompromisa, spremenila.
Tedaj je bilo okoli dva milijona nezakonitih prihodov v EU, od tega 90 odstotkov beguncev, zato je bil tedaj zelo močan poudarek na premeščanju prebežnikov. Lani pa je bilo v EU izdanih 2,4 milijona dovoljenj za bivanje, večinoma iz družinskih razlogov ter za delo in študij. Bilo je le 140.000 nezakonitih prihodov, od tega le tretjina beguncev, dve tretjini ljudi pa se mora vrniti.
Mehanizem obvezne solidarnosti
Tudi v teh okoliščinah je sicer po komisarkinih besedah potrebna obvezna solidarnost: "Zelo očitno je, da prostovoljna solidarnost ni dovolj in da potrebujemo mehanizem obvezne solidarnosti." A na ključno vprašanje, ali bo ta obvezna solidarnost vključevala sporne obvezne kvote za premeščanje prebežnikov, ni podala jasnega odgovora, češ da bo treba počakati na sredo.
Migracijske kvote za premeščanje močno delijo članice, po drugi strani pa imamo sodbo Sodišča EU, da so obvezne kvote mogoče, je izpostavila komisarka. Ob tem je znova spomnila, da v resnici v unijo ne prihaja veliko ljudi, ki bi potrebovali mednarodno zaščito, in postavila pod vprašanj smiselnost tega, da bi premeščali tiste, ki jih je treba vrniti.
Na podlagi teh izhodišč poskušajo po njenih besedah najti pot naprej in pomagati državam pod pritiskom, pri čemer je seveda premeščanje pomemben del rešitve, vendar je to treba storiti tako, da bo sprejemljivo za vse članice.
Pomemben vidik novega mehanizma obvezne solidarnosti bo to, da se bodo morale odzvati vse članice v skladu s svojo velikostjo, zmogljivostmi in gospodarskim položajem. Nobena članica se ne bo mogla izogniti odgovornosti in "poslati le nekaj odej", je poudarila. Vodilo bo načelo, da to, v kolikšni meri članica izkaže solidarnost, ne sme biti prostovoljno.
Na vprašanje, kaj bo sprožilec mehanizma obvezne solidarnosti, komisarka odgovarja, da ne želi preveč togega sistema. Odprto je tudi vprašanje sankcij v primeru nespoštovanja načela obvezne solidarnosti. "Za te podrobnosti bo treba počakati na sredo," je v pogovoru večkrat poudarila komisarka.
Spremembe načela prve države vstopa
Evropska azilna politika je v glavnem opredeljena z dublinskim sistemom, ki vključuje dublinsko uredbo. Temeljno načelo te uredbe, ki je bila nazadnje prenovljena leta 2013, je, da je za obravnavo prošnje za azil pristojna članica, kjer je oseba prvič vstopila v EU.
Johanssonova je pojasnila, da bodo v novem migracijskem paktu umaknili predlog iz leta 2016, ki je bil v pogajanjih o azilni reformi najbolj sporen, in predlagali novo spremembo obstoječe dublinske uredbe, pri čemer načela odgovornosti prve države vstopa ne bodo povsem odpravili, temveč ga bodo spremenili.
Velik poudarek na vračanju nezakonitih migrantov
Ker je kar dve tretjini migrantov, ki pridejo v unijo, treba vrniti, bo v novem paktu velik poudarek na vračanju. Zagotoviti je treba, da bo proces hitrejši, saj je osebo, ki že leta živi v državi, težko vrniti, ker se na primer zaljubi oziroma že postane del družbe. Komisarka načrtuje sistem, v katerem bo oseba hkrati dobila negativno odločitev glede azila in odločitev o vrnitvi.
Pomemben del novega pakta bo tudi krepitev sodelovanja z državami izvora in tranzita, pri čemer izpostavlja potrebo po krepitvi preseljevanja, zavrača pa vzpostavljanje migracijskih centrov zunaj EU in "izvoz pravice do azila", saj da je pravica do prošnje za azil na ozemlju EU temeljna pravica, ki jo je treba obraniti.
Komisarka izpostavlja tudi, da centrov, kakršen je bil v Morii, ne bi smeli imeti. Zavzema se za ustrezno upravljane sprejemne centre z jasno omejitvijo časa, ki ga lahko migranti preživijo v takšnem centru. Med drugim napoveduje tudi predloge za razvoj evropskega azilnega podpornega urada EASO v pravo agencijo in jasne predloge za spoprijemanje s problemom sekundarnih migracij.
Brez skupne migracijske politike bomo ubili schengen
Komisarka opozarja tudi na povezavo med delujočo skupno migracijsko politiko in schengnom: "Potrebujemo skupno migracijsko politiko, sicer bomo ubili schengen." Na vprašanje, ali načrtuje konkretno povezavo med obema politikama kot spodbudo članicam k večji solidarnosti pri premeščanju, pa odgovarja, da se ji "formalna povezava" med migracijami in schengnom ne zdi prava pot naprej.
Bruselj, 18. septembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
