Tako je denimo na pobudo nekdanje varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer ustavno sodišče razveljavilo določbo iz leta 2017 sprejete novele zakona o tujcih, ki je predvidevala, da bi lahko DZ ob zaostrenih migracijskih razmerah z absolutno večino sprožil poseben ukrep omejevanja vstopa tujcev v državo, s čimer bi bila onemogočena individualna obravnava tujcev v času zaostrenih migracijskih razmer.
Ministrstvo za notranje zadeve je tako zdaj pripravilo nov predlog sprememb zakona o tujcih, po katerem bi razveljavljeni člen nadomestili z uvedbo pravnega režima, po katerem bi lahko omejili dostop do azilnega postopka. Kot je nedavno zagotovil Boštjan Šefic z notranjega ministrstva, so pri predlogu v največji meri sledili odločbi ustavnega sodišča, obenem pa je pojasnil, da po njihovih ocenah država še vedno potrebuje instrumente, s katerimi bi se ustrezno odzvala v primeru "res množičnih migracij". V nevladnih organizacijah omenjeni določbi nasprotujejo, saj so prepričani, da je omejevanje pravice do podaje prošnje za azil neustavno.
Predlog novele zakona o mednarodni zaščiti, ki jo je prav tako pripravilo notranje ministrstvo, pa po pojasnilih ministrstva omogoča učinkovitejšo izvedbo in preprečevanje zlorab postopkov mednarodne zaščite. Predvideva pa tudi sankcije za tiste, ki bi ovirali izvedbo postopkov mednarodne zaščite, za neupoštevanje dolžnosti prosilcev za mednarodno zaščito, kršenje pravil bivanja v nastanitvenih centrih, javnega reda in miru ter za kazniva dejanja.
PIC: Zakonodaja vedno bolj restriktivna
Direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) Katarina Bervar Sternad je pojasnila, da se vsako odpiranje zakonodaje v zadnjih letih pri nas izkoristi tudi za ožanje pravic migrantov in prosilcev za azil in da zakonodaja postaja vedno bolj restriktivna.
"Obdobje po začetku množičnih migracij zaznamuje predvsem uvrstitev te teme visoko na desno politično agendo, ki poskuša migracije in migrante predstaviti kot varnostno tveganje, namesto da bi to v teh letih postalo iskanje in odpravljanje vzrokov za množične migracije. Tako se namesto tega, kako ljudem pomagati, da bodo lahko ostali v svojih domovih, državah, ukvarjamo s tem, koliko kilometrov rezilne žice se bo postavilo in koliko nehumanih ukrepov se bo sprejelo, da se ljudem prepreči vstop v EU," je poudarila Bervar Sternadova.
Pri varuhu človekovih pravic so ocenili, da so pravne podlage za obravnavo beguncev zadostne, nujna pa je njihova dosledna uporaba. "Slovenija prošnje za azil še vedno obravnava predolgo, dvome zbujajo tudi prakse pri sprejemanju prošenj za azil, kar je varuh ugotavljal v pregledu postopkov policije na južni meji. Tudi ravnanja s tujci, ki pridejo na slovensko ozemlje v teh časih, niso oprana dvomov o neustreznem ravnanju," so pojasnili. Pri tem so opozorili na krutosti, ki so jih begunci ob vračanju "nemalokrat deležni".
Tudi nevladne organizacije pozivajo, da se nemudoma preneha z uporabo sporazumov o vračanju tujcev na Hrvaško zaradi nasilja hrvaške policije in bede bosanskih taborišč, je pojasnila Bervar Sternadova. Več nevladnih organizacij opozarja tudi na po njihovem mnenju nevzdržne razmere v centru za tujce v Postojni, na policiji pa očitke zavračajo in poudarjajo, da vsi postopki potekajo v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo.
Izzivi v prihodnje nastanitvene kapacitete za migrante in njihova integracija
Vlada je za soočanje z izzivi, ki jih prinašajo migracije, ustanovila urad za oskrbo in integracijo migrantov, ki je začel delovati junija 2017. Kot je navedla direktorica urada Katarina Štrukelj, se je od ustanovitve urada med drugim spremenila struktura migrantov po državljanstvu in s tem povezana specifika obravnave. Ključna izziva s področja dela urada sta po njenih navedbah iskanje novih nastanitvenih kapacitet in integracija oseb z mednarodno zaščito, predvsem z vidika večje spodbude osebam, ki pridobijo mednarodno zaščito za čim hitrejšo in čimbolj uspešno integracijo v našo družbo. "Tak cilj zasledujemo tudi pri spremembi zakonodaje s tega področja," je pojasnila.
Tudi Bervar Sternadova izzive vidi na področju kapacitet azilnega sistema, kar poleg nastanitvenih kapacitet in integracije vključuje tudi pomanjkanje strokovnega kadra in strokovne pomoči.
Pri varuhu so prepričani, da bi glede integracije tujcev "slovenska družba zmogla mnogo več". Ugotavljajo namreč, da se je po množični nesebični prostovoljni pomoči prebežnikom v letih 2015 in 2016 skrb zanje zmanjšala na nekaj nevladnih organizacij in vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov. Pri tem so pri varuhu izpostavili oskrbo za otroke brez spremstva, ki se oblikuje že od leta 2017, a je še vedno ni. Da je oskrba pomanjkljiva, se je po njihovih ugotovitvah izkazalo tudi med epidemijo novega koronavirusa, ko so bili ti otroci pri šolanju prepuščeni zgolj pomoči nekaterih nevladnih organizacij.
Ob tem so pri varuhu omenili še več pobud iz let 2015 in 2016 v povezavi s sovražnim govorom, usmerjenim proti beguncem. "Stanje se pet let kasneje v določenem delu javnosti ne spreminja: še zmerom se vzbuja odpor in strah do beguncev, sicer v nekoliko manjšem obsegu, a vendar," so opozorili.
Ljubljana, 17. septembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
