V začetku septembra 2015 je Volkswagen agenciji EPA stran od oči javnosti priznal, da je goljufal na okoljskih testih. Motorje približno 11 milijonov dizelskih avtomobilov, prodanih po vsem svetu, je opremil s programsko opremo, ki je zaznala fazo testiranja in v tem primeru znižala škodljive izpuste motorja.
Če so tako predstavniki družbe kot preiskovalni organi po pisanju nemške tiskovne agencije dpa sprva menili, da bo zadeva rešena dokaj hitro in brez večje pozornosti svetovnih medijev, se je kmalu izkazalo, da gre za eno največjih afer v avtomobilski industriji vseh časov.
Zadeva je hitro prišla v ospredje pozornosti mnogih medijev, sledile so tožbe in odškodninski zahtevki. Nemško sodišče je maja letos odločilo, da bo moral Volkswagen kupcem, ki so bili prizadeti v aferi, plačati odškodnino. Če pa bodo kupci želeli vrnitev kupnine, bodo morali upoštevati tudi amortizacijo avtomobila glede na prevožene kilometre.
Konec aprila je sicer koncern dosegel poravnavo z zvezo nemških potrošniških organizacij VZBV. Okoli 260.000 kupcem njegovih dizelskih vozil bo plačal med 1350 in 6527 evrov, kar naj bi ga skupaj stalo okoli 830 milijonov evrov. Posameznikom sicer še vedno ostane možnost zasebne tožbe.
Za tožbo proti Volkswagnu so se odločili tudi nekateri slovenski kupci njihovih dizelskih vozil. K skupinski tožbi, ki jo je leta 2018 prek nemške družbe Financialright vložila Zveza potrošnikov Slovenije, je pristopilo okoli 6000 slovenskih potrošnikov. S tožbo zahtevajo povrnitev kupnine za vozilo v zameno za njegovo vračilo. Postopek še traja; če ne bo uspešen, potrošniki ne bodo imeli stroškov.
Poleg odškodninskih zahtevkov so Volkswagnu v mnogih državah naložili tudi globo zaradi goljufanja oz. zavajanja. Skupni stroški, povezani z afero, za koncern so po navedbah dpa tako doslej dosegli okoli 32 milijard evrov.
Osamljen primer ali vrh ledene gore?
Izbruhu afere so sledile številne razprave o tem, ali ni morda takšno početje del strategije več avtomobilskih podjetij, ki si z njim znižujejo stroške. Preiskovalci so pod drobnogled vzeli več Volkswagnovih tekmecev, med drugim Daimler, BMW, Opel, Fiat in Mitsubishi. Ugotovitve so za zdaj skope, v avtomobilskih krogih pa je slišati, da naj bi nekateri proizvajalci po razkrinkanju Volkswagna hitro in potihoma prekinili svoje sporno početje.
Še vedno se postavlja tudi vprašanje, kdo pri Volkswagnu je za sporno početje sploh vedel oz. kateri člani tedanjega vodstva družbe so bili neposredno odgovorni za odmevno afero. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi jasnejše odgovore na to vprašanje lahko podalo sojenje Martinu Winterkornu, ki je koncern vodil v času izbruha afere in je kmalu po njem ob zavračanju kakršne koli osebne odgovornosti zapustil položaj.
Goljufanje Volkswagna pa je vplivalo tudi na celotno avtomobilsko industrijo. Od septembra 2018 so tako vsi avtomobili podvrženi testiranjem v realnem okolju, torej na cestah in ne v laboratorijih. To predstavlja veliko razliko glede na dosedanje postopke, od proizvajalcev pa terja razvoj novih, še učinkovitejših in čistejših motorjev.
Mnogi so tudi napovedovali, da bo afera pospešila začetek konca dizelskih motorjev. O tem je težko soditi, saj so se ti res znašli pod ploho kritik, vendar pa avtomobilski strokovnjaki opozarjajo, da so za nekatere potrebe sodobni dizelski motorji okolju še vedno prijaznejši kot bencinski.
Udarec kot spodbuda za električni preporod
Če je afera dieselgate Volkswagen po eni strani pahnila v največjo krizo v njegovi zgodovini, pa je po drugi pospešila njegov prehod na električno mobilnost, ki bi bil po mnenju analitikov v nasprotnem primeru počasnejši. Mnogi sicer menijo, da je nemški velikan večji poudarek električni mobilnosti še vedno začel namenjati prepozno.
Volkswagen, ki je konec lanskega leta na ravni skupine zaposloval 670.000 ljudi, zdaj sledi cilju, da bo do leta 2029 prodal 32 milijonov električnih in hibridnih vozil. Tudi če so ga nekateri tekmeci prehiteli v razvoju, pa je v ospredju po približevanju električne mobilnosti širši javnosti. Dva koraka naprej je naredil tudi pri digitalizaciji vseh svojih avtomobilov, ne le električnih.
"Afera dieselgate je bila za Volkswagen brca, ki ga je spomnila na nujnost pospešitve transformacije na področju osebne mobilnosti. Ljudje težko uvajamo drastične ukrepe, če nismo vanje prisiljeni," je za dpa dejal eden od avtomobilskih analitikov.
Wolfsburg, 15. septembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
