Avstrijski in nemški policisti so svetovno prvenstvo v Seefeldu izkoristili za protidopinško akcijo in razkrinkali združbo, ki je športnike zalagala s prepovedanimi poživili. V skrbno načrtovani akciji so razkrinkali celo dopinško mrežo in doslej potrdili vpletenost najmanj 23 športnikov iz osmih držav in različnih športnih panog. Osrčje zgodbe sestavlja že imenovani nemški zdravnik za športno medicino, ki mu grozi zaporna kazen od enega do 10 let.
Osumljeni zdravnik, z najmanj četverico pomočnikov, naj bi športnikom med leti 2011 in 2019 pomagal predvsem z nedovoljenimi transfuzijami krvi. Obtoženi se bodo morali zagovarjati zaradi organizacije prometa s prepovedanimi sredstvi in pomoči pri uživanju nedovoljenih sredstev, glavni osumljenec pa si je prislužil še obtožnico zaradi povzročanja telesnih poškodb. Svojim strankam je zdravnik zaračunaval med 5.000 in 15.000 evrov na leto.
Dopinški primer se je izkazal za zelo razvejanega, segel pa je tudi v Slovenijo. Zaradi povezav v aferi je Mednarodna kolesarska zveza (Uci) slovenska kolesarja Boruta Božiča in Kristijana Korena kaznovala z dveletno prepovedjo nastopanja. Na spisku pa je po poročanju tujih medijev še en, doslej neimenovan slovenski kolesar. Za Božiča je bila kazen brez pomena, saj je pred tem končal kariero.
Pod povečevalnim steklom Ucija se je po navedbah tujih medijev, v prvi vrsti specializiranega portala cyclingnews.com, znašel tudi Milan Eržen, eden najbolj zaslužnih slovenskih kolesarskih strokovnjakov za ustanovitev moštva Bahrain Merida in eden glavnih mož v tej ekipi z močnim slovenskim zastopstvom. V ekipi so vse navedbe proti Erženu v zvezi z domnevnimi nezakonitimi dejavnostmi že ob takratnem poročanju maja 2019 zavrnili kot neresnične in neutemeljene. A aktualno to meče senco na uspehe obeh slovenskih šampionov na francoski kolesarski pentlji Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja, saj posamezni pomembni tuji mediji stalno iščejo njune morebitne povezave z Erženom in te prikazujejo v slabi luči.
Erženov odvetnik Blaž Tomažin Bolcar je poročanje tujih medijev za STA danes označil za dokazano napačno, saj Eržen po njegovih navedbah nikoli ni bil v preiskavi Ucija niti obeh tožilstev, ki preiskujejo primer Aderlass, Münchenskega in Innsbruškega. To po Bolcarjevem potrjujejo dopisi teh organizacij, s katerim razpolaga njegova pisarna.
Med športniki, ki so jih ujeli v operaciji Aderlass oziroma operaciji puščanja krvi, so bili še nekateri znani kolesarji, tudi Danilo Hondo, Alessandro Petacchi, Hrvat Kristijan Đurasek, jedro osumljenih sodelovanja z zdravnikom pa so sestavljali smučarji tekači na čelu z Avstrijcem Johannesom Dürrom, ki je afero razkril v intervjuju in dobil 15-mesečno pogojno zaporno kazen, med njimi pa so bili tudi Kazahstanec Aleksej Poltoranin in Estonca Karel Tämmjarv in Andreas Veerpalu.
Podrobnosti bo zdaj razkrilo sojenje. Tožilstvo je zbralo za več kot 50 fasciklov gradiva in zbralo 30 prič. Najbolj obremenilnih pa je 40 vrečk zamrznjene krvi, ki jih je policija našla med racijo in je bila namenjena transfuziji.
Posamezniki so afero Aderlass primerjali tudi z afero Eufemiano Fuentes, pred 14 leti razkrito zgodbo o sistematičnem dopingu v kolesarstvu, kjer je imel glavno vlogo španski zdravnik. Vzporednic je res veliko. V obeh primerih je šlo za doping z menjavanjem lastne krvi, pri čemer športniku odvzamejo tudi po liter krvi, ki se jo spravi in z zamrzovanjem konzervira.
Zaradi zmanjšane količine krvi telo začne proizvajati rdeča krvna telesca, pogosto celo v kombinaciji s hormonom EPO. Ko se krvna slika normalizira, si tekmovalec vnovič vbrizga odvzeto kri in jo na ta način izdatno obogati z rdečimi krvnimi telesci, ki so potrebna predvsem v vzdržljivostih športih.
Podobnosti se porajajo tudi na drugih področjih. V primeru Fuentes je španska policija maja 2006 našla preko 200 pripravljenih vrečk za kri in napravami za transfuzijo, več deset vrečk je policija našla tudi v Erfurtu. V obeh primerih sta v središču zgodbe zdravnika in oba sta očitno uporabljala lažna imena o svojih pacientih. V obeh primerih je šlo tudi za zgodbo, ki so jo preiskovalci široko zasnovali. V prvem primeru je bila to Operacion Puerto (Operacija pristanišče), v drugem pa Operation Aderlass (Operacija puščanja krvi).
Primer Seefeld je do novega spoznanja pripeljal tudi preiskovalce. V povezavi s tovrstnim krvnim dopingom so preiskovalci doslej domnevali, da gre za postopek, ki ga športniki uporabijo nekaj dni pred tekmovanji. Seefeld je pokazal, da je to možno tudi tik pred tekmo, pa čeprav so tveganja za okužbe večja, pa tudi sam transport prepovedanih sredstev je bolj tvegan. A očitno gre za še eno skrajno možnost izboljšanja dosežkov.
Najnovejša pa je novica o novem dopinškem sredstvu H7379 Hemoglobin Human. O tem je v preteklem tednu poročal nizozemski časnik Het Nieuwsblad. Tega naj bi vpleteni v afero Aderlass uporabljali v letih 2016 in 2017. Časnik poroča, da gre za zamrznjen človeški hemoglobin, ki ima podoben učinek kot Epo, a ga ni moč dobiti na farmacevtskem trgu. Časnik je poročal tudi, da bo Uci na podlagi novih dognanj izvedla vnovične teste dopinških vzorcev iz tega obdobja in iskala morebitne kršitelje.
München, 14. septembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
