Preden se posvetiva aktualnim vprašanjem o COVID-19, bi vas prosil, ali se lahko na kratko predstavite.
Poleg navedenega bi še omenil, da sem odvetnik z IT ozadjem. Že v šoli so namreč mislili, da bom študiral računalništvo oziroma informatiko. Kasneje sem kot študent nekaj let delal kot programer in sistemski administrator. Vedno me je namreč zanimalo vstopanje v meni čisto nova polja, posebej tista, ki so pomembna za celotno družbo. Zato sem se odločil za študij prava, kjer je logika razmišljanja malo podobna matematiki. Ravno zdajšnji časi namreč kažejo, da je možnost združevanja in iskanja skupnih kompromisov, nujna.
Covid-19 in Nürnberg? Kakšne posledice zaznavate v gospodarskem življenju? Kako daleč je Nemčija s snovanjem oziroma sprejemanjem svojih ukrepov?
Posledice bodo imele močan vpliv, katere se bodo srednjeročno in dolgoročno pokazale, pa se ne da oceniti. V pogovoru s kolegi in strankami slišim zelo različne napovedi. Nekateri se resno in utemeljeno bojijo, da krize ne bodo preživeli, pri čemer to delno velja tudi za podjetja, ki so imela sicer dobre poslovne izkaze in živijo v glavnem od ponujanja svojih storitev. Ker konec koncev prodajajo svoj čas, težko pozneje nadoknadijo svoje storitve s storitvami ali blagom drugih. Pri njih je torej predvsem vprašanje, koliko marže in rezerv še imajo in koliko državne podpore lahko pridobijo. Če pogledamo industrijo, je tudi zanimiva slika. Tu v regiji so med drugim močni igralci iz industrije medicinske opreme in industrijskih izdelkov. Te panoge imajo sicer svoje izzive, je pa še kar nekaj podjetji, pri katerih posli še kar v redu tečejo. Velike težave pa se kažejo pri mednarodni dobavi polizdelkov. To je glavna težava, ki je podobna pri vseh dejavnikih proizvodnje trenutno in se pojavlja tudi v proizvodnji avtomobilov. Od nekega podjetja sem denimo slišal, da so že decembra začeli s pripravami, saj so videli, da je trgovanje s Kitajsko postalo težavno.
Ukrepi so sicer kot celota kar podobni tistim, ki jih imate v Sloveniji. Če je mogoče, delamo od doma, podjetja delijo ekipe v več izmen, restavracije so zaprte, do pred kratkim pa je bil zaprt tudi del trgovin. Se pa pozna nemški federacijski sistem. Tu na Bavarskem so bili že na začetku s predpisi bolj strogi kot drugje in dežele se redno prepirajo o tem, ali je začrtana pot prava. Ravno te diskusije se mi zdijo pomembne, pravzaprav bi jih v družbi potrebovali še več, saj ni enostavno vedeti, kaj je prav. Če gre za nekaj, kar je res pomembno, je mogoče, da je sprejemanje močnih ukrepov pametna poteza, ki jo je potrebno izvesti kar se da hitro. Takšne ukrepe pa je potrebno tudi redno preverjati. V zvezi s tem dobivamo vse več informacij. Na Bavarskem so bile recimo demonstracije proti sprejetim varnostnim ukrepom, kot ste jih imeli v Sloveniji, prepovedane. To je po vsej verjetnosti protiustavno.
Kaj pa prilagodljivost? Je nenadna porast dela od doma Nemcem tuja? Pa odvetniške pisarne in delo sodišč?
V pravnem svetu je razpon med tehnološkimi izhodišči zelo velik. Nekatere pisarne uporabljajo računalnike bolj ali manj kot pisalne stroje. Ponekod se ne uporablja prenosnikov, pač pa le namizne računalnike, kar je težava v primerih, ko bi radi nenadoma uvedli delo od doma. Druge organizacije pa so denimo zelo napredne. Sodišča se uspešno lotevajo nujnih zadev, čeprav je seveda veliko postopkov odloženih. Prav tako se poizkusno izvajajo razprave po videokonferenci. Sodišča so recimo hitro sprejemala odločbe glede prepovedi javnih srečanj z različnimi izreki, kar kaže na to, da pravni sistem v celoti še vedno dobro funkcionira in zna sprejemati konkretne odločitve.
Ukrepi za vzdrževanje fizične razdalje se pa seveda povsod poznajo, pri čemer je videti, da pospešujejo digitalizacijo. Tudi delniške družbe smejo začasno skupščine družbenikov opravljati na razdaljo.
Odvetniške pisarne morajo v principu imeti najmanj eno osebo, ki dnevno pregleduje pošto, posledično pa ni mogoče vsega prestaviti na digitalne poti. Se pa že vidi, da so v prednosti tisti, ki so v teh smereh razmišljali že prej.
Kako navzoča je sicer avtomatizacija v nemških pravnih pisarnah?
Zelo različno. Vedno več ponudnikov je, ki klasičnim programom za odvetnike dodajajo več avtomatizacije. A v manjših pisarnah velikokrat manjka računalniškega znanja, nekatere ponudbe pa prav tako niso primerne za manjše pisarne. Sam sem se recimo zanimal za program, kjer sem direktorja podjetja celo poznal in mi je rekel, da pod 10.000 evrov cene ne more spustiti. Se mi pa zdi, da se zanimanje na splošno povečuje (in se je že pred trenutnimi razmerami), prav tako, pa je na voljo tudi vse več ponudb.
Prisilna moč prava je zadnje dni zelo očitna. Kako sicer gledate na porast spletnih storitev tipa Pixsy iz ZDA in Copytrack iz Nemčije, ki z uporabo velike količine podatkov in “crawling-a” po spletnih straneh kršiteljem avtorskih pravic pošiljajo zahtevke za plačilo odškodnine?
No, da je pravo močno in ni samo na papirju, se mi zdi dobro. Na nekaterih področjih si želim, da bi bilo posameznikom, ki ni nimajo veliko finančnih sredstev, lažje pri uveljavljanju njihovih pravic. Pri tem lahko avtomatizacija pomaga, je pa treba postaviti prave okvirne pogoje. (Samo delati »biznis« iz tega verjetno ni dobro).
Omenjeni primer pa kotira ravno v prid nasprotne strani, saj zelo močne stranke lahko s takšno tehnologijo z lahkoto uveljavljajo svoje pravice. In kršitve pravic lahko seveda na spletu lažje najdeš kot v fizičnem svetu. Težava prava je pa tu bolj v zakonodaji in v tehtanju interesov, saj gre tukaj za pravice avtorjev in še bolj za komercializacije njihovih pravic. Intelektualna lastnina je tekom zadnjih desetletji postala vse močnejša oblika lastnine, pri čemer je že dolgo jasno, da ta institut ne ponuja nujno najboljše rešitve. Po moji oceni, posluževanje pravne poti v teh primerih tu bolj kaže na to, da avtorji nimajo pravih ponudb. Kaže se, da so vsaj posamezniki navadno že pripravljeni recimo plačati nekaj za glasbo ali filme, če gre za zanimive stvaritve. To seveda še ne oprošča kršenja pravic, pa vendar pravna pot običajno ni najboljša v teh primerih. Delno je pa tudi treba ljudi še bolj poučiti o tem, kar sicer redno videvam na internetu, torej, da slik ni mogoče kar prosto kopirati in uporabljati.
Še za konec, Nemčija je bila še ne davno prva država, ki je dovolila vožnjo popolnoma avtonomnih vozil, kar lahko v času omejenega človeškega gibanja, še dodatno cenimo. Kakšne so vaše napovedi glede širjenja omenjene tehnologije širom Evrope in ali je nemška sodna praksa že bogatejša za kakšen zanimiv primer?
Ne vem, ali je res prva dežela. Novo pravilo je, da vozniku ni treba stalno paziti (mora pa biti na voljo da, kadarkoli prevzame kontrolo nad vozilom). Začelo pa se je s testnimi področji na nekaterih avtocestah, kot na primer med Nürnbergom in Münchnom, kjer podjetja preizkušajo tovrstne nove tehnologije. Nisem pa še slišal o avtomobilih, ki bi bili na voljo v običajni prodaji in bi avtonomno vozili po manjših cestah. Se pa že veselim časov, ko bo to mogoče. Takrat bodo po mojem mnenju avtomobili spet bolj zanimivi. Na splošno se mi zdi dobro, da se z vidika ustvarjanja nove zakonodaje k temu pristopa na način, da se najprej vzpostavi področja, znotraj katerih se nove tehnologije preizkuša. Treba je namreč novim tehnologijam in izdelkom odpreti možnost, da se lahko dokažejo kot dobri. Ne bi pa bilo pametno povsod vse dovoliti, še posebej v kolikor tveganj še ne znamo dovolj dobro oceniti.
Se bo pa omenjena tehnologija zagotovo širila, Evropa pa ima tu težavo, saj jo sestavlja veliko različnih držav, pri čemer lahko nekateri postopki trajajo dlje kot drugod. Je pa to tudi istočasno možnost, da različne pristope preizkusimo in se vsi skupaj še več (na)učimo.
Moj osebni občutek mi pravi, da tu v Nemčiji na splošno sploh nismo bolj napredni, kot se mogoče zdi. Kar se tega tiče je dobro, da je Evropa tako pisana, da omogoča vzajemno učenje in testiranje različnih pristopov. So pa ravno organizacije, kot na primer Legal Hackers, možnost, da se pogovorimo o različnih pristopih in poizkusih, kako najboljše prakse uresničiti tudi preko državnih meja.
Ljubljana, maj 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
