Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je beloruskim oblastem pod vodstvom Aleksandra Lukašenka ponudila posredovanje v dialogu med predstavniki oblasti in opozicijo. To ponudbo je predsedujoči Ovseju, albanski premier Edi Rama ponovil prejšnji petek na izrednem zasedanju organizacije, posvečenem položaju v Belorusiji. Tako Rama kot prihodnja predsedujoča, švedska zunanja ministrica Ann Linde sta ponudila, da obiščeta Minsk, je spomnila Tuula Yrjölä v pogovoru ob robu ponedeljkovega Blejskega strateškega foruma.
"Resnično upam, da se bo vlada v Belorusiji pozitivno odzvala na to ponudbo. Zelo pomembno je, da se pogovarjamo z vlado in predstavniki opozicije," je dejala finska diplomatka in tudi sama ponudila dobre usluge Belorusiji za pomiritev napetega položaja v državi.
Ta se je zaostril po spornih volitvah 9. avgusta, na katerih si je Lukašenko uradno priboril že šesti mandat. A po mnenju opozicije z jasno prevaro, kar je na ulice pognalo množice več sto tisoč ljudi. Lukašenko je proti protestnikom uporabil silo. Več tisoč ljudi je bilo aretiranih, na stotine brutalno pretepenih, več naj bi jih bilo tudi ubitih.
V Evropski uniji, kjer Lukašenko velja za "zadnjega diktatorja v Evropi", so se na tovrstno brutalno uporabo sile proti sicer mirnim protestnikom odzvali z napovedjo uvedbe sankcij. Lukašenko pa je na drugi strani Zahod obtožil, da se pripravlja na posredovanje v Belorusiji, in na pomoč poklical ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ta je napovedal, da je Rusija pripravljena posredovati, če bodo v Belorusiji razmere ušle izpod nadzora.
"Položaj v Belorusiji je treba rešiti v Minsku in med prebivalci Belorusije, ob polnem upoštevanju njihove suverenosti, neodvisnosti in človekovih pravic," je poudarila Tuula Yrjölä.
Ovse je po njenem prepričanju edinstvena organizacija, ki bi lahko pomagala Belorusiji, ki je tudi njena članica, pri pomiritvi položaja. "Ovse pa se ne bo vsiljeval, se ne bo postavil na nobeno stran ali se vmešaval v notranje zadeve Belorusije," je zagotovila. Hkrati je izrazila zaskrbljenost zaradi poročil o množičnih aretacijah ter o domnevnem mučenju protestnikov.
Finska diplomatka je za STA komentirala tudi položaj na vzhodu Ukrajine, kjer se konflikt vleče že od leta 2014. T. i. ukrepi za krepitev prekinitve ognja, ki so bili dogovorjeni konec julija, delujejo, je poudarila. Število kršitev je najnižje, odkar na območju deluje posebna opazovalna misija Ovseja, je pojasnila.
"Upamo, da se bo ta pozitiven trend nadaljeval. Vendar je treba poudariti, da bodo potrebna dodatna prizadevanja za utrditev prekinitve ognja," je izpostavila Tuula Yrjölä.
Opozorila je sicer, da se opazovalna misija Ovseja še vedno sooča s težavami. Med največjimi je to, da obe strani praktično vsak dan napadata njihova brezpilotna letala, s katerimi nadzorujejo razmejitveno linijo med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti. Tudi opazovalci sami imajo težave pri nemotenem dostopu do območij, do katerih bi ga v skladu z mandatom morali imeti.
"Gre za kršitev zavez, ki so jih sprejeli podpisniki dogovorov iz Minska. To se mora končati," je dejala, hkrati pa izrazila upanje, da bo kmalu prišlo tudi do bolj pozitivnega razvoja dogodkov in trajnejše rešitve krize.
Finska diplomatka je opozorila še, da Ovse igra pomembno vlogo pri soočanju z drugimi oblikami varnostnih groženj, ne le klasično politično-vojaških. Med drugim je Ovse skupaj s svojimi 57 državami v zadnjih mesecih iskal številne načine, kako se boriti s pandemijo covida-19, in hkrati razmišljal o tem, kakšen bo svet po pandemiji. Kar je bila tudi tema letošnjega BSF, je izpostavila.
"Vendar pa druge težave in izzivi zaradi pandemije niso izginili. Naša prizadevanja za reševanje konfliktov na območju držav Ovseja se nadaljujejo," je še dejala Tuula Yrjölä v pogovoru.
Bled, 01. septembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
