Med prioritetami vladne koalicije, ki se je zadnje mesece največ ukvarjala z blaženjem posledic epidemije covida-19, je tudi oblikovanje demografskega sklada, ki ga je doslej napovedalo že več koalicij. Na mizi je bilo že nekaj predlogov zakonov, a se partnerice nikoli niso mogle uskladiti ter tega projekta uresničiti. Ključno je vprašanje, katere državne naložbe bi vključili v demografski sklad.
To bo trd oreh verjetno tudi tokrat. Čeprav je Janševa koalicija po srečanju 10. junija sporočila, da so se uskladili o tem, da bodo v demografski sklad prenesli vse državno premoženje, pa bo potrebnega še več napora in usklajevanja. Tako so napovedali tudi v DeSUS, kjer so spomnili, da so v stranki skoraj enak predlog v preteklosti že zavrnili.
Sklad bi morali ustanoviti že leta 2015
Zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH) je v 79. členu predvidel preoblikovanje Kada v neodvisen, avtonomen demografski rezervni sklad do konca leta 2015. Določil je tudi, da se v skladu z zakonom o javnih financah 10 odstotkov kupnine od prodaj kapitalskih naložb v lasti Republike Slovenije nakaže na poseben račun pri ministrstvu za finance. Sredstva se lahko porabijo izključno za financiranje demografskega rezervnega sklada, je navajala določba.
V mandatu vlade Mira Cerarja (SMC) se je zapletlo med SMC in DeSUS, med katerima so bila pomembna razhajanja glede upravljanja in strukture naložb, ki bi jih imel sklad v lasti. Po tedanjem prepričanju SMC bi moral biti sklad portfeljski vlagatelj, ki skrbi za dodaten donos sredstev v pokojninsko blagajno. Po predlogu zakona, ki ga je takrat pripravilo ministrstvo za finance, bi tako ohranili koncept za upravljanje kapitalskih naložb države. SDH bi še naprej upravljal z vsemi naložbami, v katerih ima delež tudi demografski sklad. Ta pa bi samostojno upravljal z naložbami v družbah, v katerih ni naložb države ali holdinga.
V DeSUS pa so vztrajali pri stališču, da mora biti sklad upravitelj in lastnik strateških in pomembnih naložb države. Po neuspešnih koalicijskih pogajanjih so v začetku leta 2018 v DZ vložili svoj predlog zakona. V skladu z njim bi bil sklad kot novi upravljavec državnih naložb s posebnim mandatom umeščen v veljavni sistem upravljanja kapitalskih naložb države.
SDH bi medtem ohranil vlogo centralnega upravljavca državnega premoženja, katerega namen ni zagotavljati dodatne pokojninske varnosti. Ključne kapitalske naložbe bi uvrstili med strateške naložbe sklada, ki bi ostale v njegovem dolgoročnem lastništvu. Sklad bi z njimi upravljal samostojno in neodvisno. Obravnavo zakonskega predloga v DZ so potem prehitele volilna kampanja in predčasne volitve v DZ leta 2018.
Prenos vsega državnega premoženja v sklad predvidel že predlog SDS iz lani
Obe stranki sicer še naprej sodelujeta v vladah. V času vlade Marjana Šarca je vlado prehitela tedaj opozicijska SDS, ki je aprila lani v DZ vložila svoj predlog zakona. Ta je predvidel preoblikovanje SDH v Slovenski demografski sklad, nanj pa bi se prenesle še naložbe države, Kapitalske družbe (Kad), Družbe za svetovanje in upravljanje ter Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ali drugače: predvidel je prenos celotnega državnega premoženja v sklad.
Predlog je predvidel tri organe sklada, tako skupščino, katere vlogo bi prevzel DZ, nadzorni svet in upravo. Nadzorni svet bi sestavljalo 13 članov, ki bi jih predlagale poslanske skupine. Vse člane bi imenoval državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Upravo sklada pa bi sestavljali predsednik in dva člana, ki bi jih imenoval nadzorni svet na podlagi javnega razpisa.
DZ je predlog v splošni razpravi maja lani ocenil kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo. Z odklonilnim stališčem se je že takoj odzvalo tudi ministrstvo za finance, ki ga je takrat vodil Andrej Bertoncelj (LMŠ). Napovedali so pripravo izhodišč zakona v okviru strokovne skupine.
Glede na usmeritve za pripravo zakona, ki jih je Bertoncelj predstavil koaliciji, bi pod sklad sodile portfeljske naložbe države, denimo nepremičnine in finančne naložbe, medtem ko bi strateške naložbe, ki se ne prodajajo, sodile pod SDH. Partnerji tedanje koalicije, katere del sta bili tudi SMC in DeSUS, so se s konceptom strinjali. A dlje od tega do Šarčevega odstopa niso prišli.
Na koalicijski mizi osnutek zakona in spisek naložb, ki bi bile v lastništvu in upravljanju sklada
Ustanovitev demografskega sklada torej predvideva tudi koalicijska pogodba aktualne vlade. V SDS so še junija izrazili pričakovanje, da bodo usklajevanja potekala hitro in bo predlog najkasneje septembra v rednem postopku sprejemanja. Finančni minister Andrej Šircelj pa na julijski seji DZ ni podal konkretne časovnice. Kritično je ugotavljal, da sklad še ni ustanovljen, ker se že takoj na začetku iščejo samo težave.
Ministrstvo za finance pa je koalicijski delovni skupini poslalo osnutek zakona in seznam podjetij, ki bi bila v lastništvu in upravljanju sklada, so za STA potrdili nekateri koalicijski partnerji. Na ministrstvu za finance so za STA potrdili, da je ustanovitev demografskega sklada zaveza v koalicijski pogodbi in eden izmed ključnih projektov. "V sklopu priprav preučujemo različne možnosti, a o podrobnostih žal še ne moremo govoriti," so navedli. Tudi koalicijski partnerji vsebine osnutka zakona, ki ga je prejela delovna skupina, ne razkrivajo.
V NSi so pred kratkim poudarili, da je pri nacionalnem demografskem skladu pomembno, da se vse premoženje združi pod eno streho in da sklad ne bo skrbel zgolj za starejše in pokojnine, ampak za celotno populacijo.
> Vladni ukrepi na področju demografije nujni zaradi staranja prebivalstva
Ljubljana, 23. julija (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
