Na sojenjih je pričalo več kot tisoč prič, med njimi tudi enajst moških, ki so preživeli genocid, piše na spletni strani sodišča.
Zaradi genocida, v katerem je vojska bosanskih Srbov v dneh po padcu bošnjaške enklave Srebrenica 11. julija 1995 ubila več kot 8000 Bošnjakov, so bili na najvišjo kazen, dosmrtni zapor, obsojeni trije bosanski Srbi, med njimi takratni general vojske Republike srbske Zdravko Tolimir.
Na svojem največjem sojenju, na katerem je haaško sodišče sedmim bivšim vojaškim in policijskim častnikom bosanskih Srbov leta 2010 izreklo sodbe za genocid v Srebrenici, so na dosmrtni zapor obsodili tudi takratno desno roko vojaškega poveljnika sil bosanskih Srbov Mladića, načelnika za varnost zloglasnega Drinskega korpusa Vujadina Popovića in Ljubišo Bearo, načelnika za varnost v štabu vojske Republike srbske.
Enajst bivših visokih častnikov vojske bosanskih Srbov je bilo zaradi sodelovanja v genocidu obsojenih na zaporne kazni od pet do 35 let.
Še vedno ni končano sojenje enemu glavnih odgovornih za genocid v Srebrenici - Ratku Mladiću (77), ki je vodil napad na Srebrenico. Na prvi stopnji je bil obsojen na dosmrtni zapor, tudi zaradi vloge v genocidu, a sedaj poteka prizivni postopek na nasledniku haaškega sodišča, Mehanizmu za mednarodna kazenska sodišča (MICT). Končno sodbo je pričakovati v prvi polovici leta 2021.
Nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić (75), najvišji politik, ki mu je haaško sodišče izreklo sodbo, pa je bil v prizivnem postopku 20. marca lani pravnomočno obsojen na dosmrtni zapor zaradi genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov med vojno v BiH.
Bivši jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je še pred končanjem sojenja umrl v priporu v Scheveningnu leta 2006.
Zaradi pandemije novega koronavirusa je šele prihodnje leto pričakovati tudi sodbo na ponovljenem sojenju bivšemu šefu srbske varnostne službe Jovici Stanišiću in njegovemu namestniku Franku Simatoviću Frenkiju, ki sta odgovorna za vzpostavitev zloglasnih srbskih paravojaških enot, kot so Rdeče baretke in Škorpijoni. Oba sta bila maja 2013 oproščena, v prizivnem postopku pa sta bili oprostilni sodbi razveljavljeni in ponovno sojenje se je začelo 13. junija 2017.
Na sojenju bivšemu generalu Radoslavu Krstiću, ki je z Mladićem poveljeval Drinskemu korpusu, ki je 9. julija 1995 začel ofenzivo na Srebrenico in jo nato 11. julija tudi zavzel, so sicer haaški sodniki leta 2004 prvič razsodili, da je bilo nedvoumno dokazano, da se je v Srebrenici pri pokolu več kot 8000 Bošnjakov leta 1995 zgodil genocid. Krstić je bil zaradi sodelovanja v genocidu leta 2004 obsojen na 35 let zapora.
Haaško sodišče je s tem postalo prvo mednarodno sodišče, ki je objavilo razsodbo o genocidu v Evropi. Kasneje so sledile druge obsodbe.
Le trije obtoženci so priznali krivdo za katerega od zločinov v povezavi z genocidom. Prvi jo je priznal vojak sil bosanskih Srbov Dražen Erdemović, ki je kasneje pričal proti častnikom. Leta 1998 je bil obsojen na pet let zapora. Njegovo sojenje je bilo prelomno, saj je bilo prvo na haaškem sodišču v povezavi s pokolom v Srebrenici in je bil zanj tudi prvi obsojen.
Edini, ki je bil oproščen, je bil načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Momčilo Perišić. Na prvi stopnji je bil kot prvi visoki jugoslovanski predstavnik v Haagu tudi zaradi sodelovanja v genocidu v Srebrenici obsojen na 27 let zapora. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil nato v prizivnem postopku leta 2013 oproščen.
Iz razsodbe Meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu iz leta 2007 glede tožbe BiH zoper Srbijo zaradi genocida sicer izhaja, da Srbija ni bila neposredno vpletena v genocid v Srebrenici, temveč ga ni poskusila preprečiti. Genocid so izvedle vojaške, civilne in policijske oblasti Republike srbske, je razsodilo sodišče in s tem pokol več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici priznalo kot genocid.
Zaradi sodelovanja v genocidu je bil na sodišču BiH leta 2012 na 35 let zapora obsojen tudi slovenski državljan Franc Kos. Kot priča obrambe je nato nastopil na sojenju Karadžiću v Haagu.
Genocid je najhujši zločin po mednarodnem humanitarnem pravu in obenem zločin, ki ga je od vseh najtežje dokazati.
Beseda genocid izhaja iz grške besede genos, ki pomeni rod, in latinske besede occidere, ki pomeni ubiti. Gre torej za rodomor oz. vsako sistematično uničevanje narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine z namenom njenega uničenja. Po sklepu ZN je bil genocid decembra 1948 razglašen za zločin proti človečnosti. V mednarodnem pravu ga ureja konvencija ZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida; Slovenija je podpisnica te konvencije od leta 1950.
V drugem členu konvencije je genocid definiran kot katerokoli od naslednjih dejanj, storjenih z namenom v celoti ali delno uničiti neko narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino: pobijanje ter povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb pripadnikom skupine; naklepno izpostavljanje skupine življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njenega fizičnega uničenja; uvajanje ukrepov, ki preprečujejo rojstva v skupini; ter prisilno preseljevanje otrok ene v drugo skupino.
Haag, 09. julija (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
