Voditelji bodo razpravljali o zajetnem in kompleksnem svežnju za obnovo Evrope po pandemiji, ki ga je komisija predlagala konec maja. Sveženj vključuje kirurško spremenjen evropski proračun za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1100 milijard evrov in načrt za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, od katerih naj bi šlo 500 milijard za nepovratna sredstva, 250 milijard pa za posojila.
Bistvo predloga je dvig zgornjega praga lastnih sredstev, ki bi komisiji omogočil zadolževanje na finančnih trgih in s tem financiranje okrevanja. Gre za pomemben ukrep, ki ga bodo morali ratificirati parlamenti vseh članic. Unija naj bi pandemični dolg vračala po letu 2027 in ga vrnila do leta 2058.
Temeljni namen načrta za okrevanje je pomagati tistim državam, ki bodo imele največ težav pri spoprijemanju z gospodarskimi posledicami covida-19, tako zaradi razsežnosti in moči zdravstvene krize kot zaradi strukturnih težav od prej. Med temi izstopata Italija in Španija.
Največ težav v pogajanjih se pričakuje zaradi stališč skupine neto plačnic, ki nasprotujejo predlaganemu obsegu sklada za okrevanje in nepovratnim sredstvom. Gre za varčno četverico - Nizozemsko, Avstrijo, Švedsko in Dansko, ki se jim pri nekaterih vprašanjih pridruži tudi Finska.
Med članicami naj bi se porajal konsenz glede naslednjih točk: da EU potrebuje izjemen odziv na krizo brez primere, ki bo sorazmeren z razsežnostjo izziva; da je treba odziv financirati z zadolžitvijo komisije na finančnih trgih, za kar je treba dvigniti prag lastnih virov; da je treba prizadevanja usmeriti v najbolj prizadete sektorje in geografske predele Evrope; da je treba proračun in sklad obravnavati skupaj ter da ne gre le za odziv na krizo, temveč tudi za daljnosežne zelene in digitalne načrte, je v tradicionalnem vabilu voditeljem na zasedanje v torek zapisal predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Razhajanja pa po Michelovih navedbah ostajajo glede obsega in trajanja posameznih elementov načrta za okrevanje, alokacij v obliki posojil in nepovratnih sredstev, vprašanj v povezavi s pogojevanjem in upravljanjem, obsega in vsebine proračuna in njegovega financiranja, vključno z lastnimi viri in rabati.
Od predsednika Evropskega sveta se po petkovem vrhu pričakuje nov predlog pogajalskega okvira za večletni proračun za obdobje 2021-2027, ki bo upošteval tudi elemente načrta za okrevanje, saj sta oba instrumenta, ki veljata za ključna pri obnovi Evrope po pandemiji, tesno povezana. Na podlagi novega pogajalskega okvira bodo lahko stekla prava pogajanja.
Dogovor bo mogoče doseči le na fizičnem srečanju v Bruslju, na virtualnem zasedanju to preprosto ni mogoče. Pravi bruseljski vrh se pričakuje 9. julija, a datum še ni potrjen. Vprašanje je tudi, ali bo en vrh zadostoval. "Cilj je čimprejšnji dogovor," je izpostavil Michel v vabilu na vrh. "Dogovor potrebujemo julija," opozarjajo tudi v Evropski komisiji, češ da bo vsaka zamuda drago stala.
Slovenija poziva k hitremu dogovoru
Tudi Slovenija poziva k hitremu dogovoru. Podpira predlog Evropske komisije kot odlično osnovo za nadaljnja pogajanja in izpostavlja željo, da bo glede na težo trenutka prevladalo spoznanje, da je bolj kot vse pomembna hitrost, je v torek poudaril državni sekretar za zadeve EU Gašper Dovžan.
Sloveniji je po neuradnih informacijah v načrtu za okrevanje namenjenih 5,1 milijarde evrov, od tega 2,6 milijarde evrov za nepovratna sredstva in 2,5 milijarde evrov za posojila. Za nacionalne alokacije je sicer skupaj na voljo okoli 400 milijard evrov. Razrez sredstev po članicah za nekatere instrumente je že javno znan, na primer za instrument za okrevanje in okrepljen sklad za pravičen prehod, medtem ko razdelitev sredstev za nov kohezijski instrument ReactEU in za okrepljen sklad za razvoj podeželja še ni objavljena.
Slovenija po Dovžanovih besedah podpira predlagane alokacije tako pri nepovratnih sredstvih kot pri posojilih, pri čemer izpostavlja, da je pomembno, da je večina sredstev nepovratnih ter da se pri alokacijah upošteva tako načelo pravičnosti kot solidarnosti.
Izpostavil je tudi predlog možnosti dviga praga lastnih virov do dveh odstotkov bruto nacionalnega dohodka (BND) EU27 kot nov pristop, ki je v tej krizi pomemben in edino, kar obeta razmeroma hiter dostop do sredstev, ki jih potrebujejo vse članice. Sicer je po njegovih besedah bistveno, da se bodo sredstva kanaliziralo skozi obstoječe programe, ker je to najhitreje in najučinkoviteje.
Poleg tega Slovenija po navedbah državnega sekretarja ohranja stališča iz predhodnih proračunskih pogajanj glede potrebe po ustrezni rešitvi za razvitejšo od dveh slovenskih kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ki z uporabo novejših statističnih podatkov ogromno izgubi, ter nezadovoljstvo z ohranitvijo rabatov za nekatere članice.
Med ključnimi prioritetami Slovenije v predhodnih pogajanjih je bil tudi čim manjši padec sredstev za razvoj podeželja. Ta sredstva se z načrtovano krepitvijo sklada za razvoj podeželja v novem svežnju za okrevanje znatno povečajo. Na kmetijskem ministrstvu zdaj pričakujejo bistveno manjši padec teh sredstev glede na sedanji večletni proračun, kot je predviden po predlogu komisije iz maja 2018, ko naj bi bil 15-odstoten.
Bruselj, 18. junija (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
