Evropska komisija bo v sredo razgrnila težko pričakovane predloge za vzpostavitev instrumenta za okrevanje od novega koronavirusa v povezavi s prihodnjim večletnim proračunom unije, prilagojenim novi pandemični realnosti.
Pred tem dežujejo predlogi iz prestolnic. Berlin in Pariz sta se s skupnim predlogom zavzela za sklad v vrednosti 500 milijard evrov v pomoč najbolj prizadetim sektorjem in regijam, in to z nepovratnimi sredstvi.
Predsednik parlamenta verjame v ambicijo Bruslja
Predsednik parlamenta verjame, da bo predlog komisije še ambicioznejši od tega, kar je doslej prišlo iz Berlina in Pariza. "Želimo nekaj še ambicioznejšega. Nekaj čim bolj ambicioznega," je poudaril v ponedeljek v pogovoru s skupino medijev v Bruslju.
Evropski parlament je sicer pred dnevi v resoluciji pozval k 2000-milijardnemu skladu kot dodatku k večletnemu proračunu, ki naj temelji na nepovratnih sredstvih.
Sassoli izpostavlja, da je še zlasti za države, ki jih je virus najbolj prizadel, ključno, da imajo možnost pridobitve nepovratnih sredstev. Obenem pa priznava, da predlogi ne morejo vključevati zgolj nepovratnih sredstev. Računa tudi na multiplikacijski učinek prvega vložka.
Znova svarila pred Evropo različnih hitrosti
Čeprav je Evropa zaradi pandemije pred recesijo zgodovinskih razsežnosti, članice pri ključnih vprašanjih zavzemajo podobna stališča kot v času pred covidom-19, ko so pogajanja o evropskem proračunu za obdobje 2021-2027 zašla v slepo ulico.
Varčna četverica - Avstrija, Nizozemska, Danska in Švedska, ki je prej nasprotovala povečevanju skupnega proračuna, zdaj nasprotuje pandemični pomoči z nepovratnimi sredstvi in vztraja pri posojilih.
Kohezijske države, med katerimi sta tudi Italija in Španija, ki ju je pandemija najbolj prizadela, pa želijo čim več nepovratnih sredstev in opozarjajo na to, da bo EU solidarna ali pa je več ne bo.
Stališče Italijana Sassolija, ki varčno četverico poziva k odgovornosti in prožnosti, tako ni naključje. Ne gre za delitev na države, ki varčujejo, in na države, ki trošijo preveč, temveč na tiste, ki razumejo položaj, in na tiste, ki ga ne, ponazarja.
Sassoli za reformo koncepta veta
V tem kontekstu predsednik parlamenta zastavi vprašanje: "Lahko res ustavimo demokracijo preprosto zato, ker ima nekdo pravico do veta?" Pri tem ne poziva le k prožnosti varčne četverice, temveč tudi k reformi pravice do veta, torej koncepta soglasja.
Unija namreč po predsednikovih besedah potrebuje preprost sistem, ki bo omogočal hitro odločanje. Učinkovito odločanje, ki ga je spodbudil covid-19, je dober nauk te pandemije, meni Sassoli.
"Če demokracija državljanom ne koristi v njihovem vsakdanjem življenju, bodo izgubili zanimanje in strast zanjo," opozarja predsednik parlamenta. Pravica do veta je po njegovem prepričanju stvar preteklosti, ki je danes le ovira za demokratičen napredek.
Odločno v bran sedežu v Strasbourgu
Nikakor pa niso po Sassolijevem mnenju stvar preteklosti mesečne selitve parlamenta iz Bruslja v Strasbourg, ki so bile v minulih letih pogosto ostro kritizirane kot potujoči cirkus, ki je predrag in preveč škodi okolju.
Zaradi pandemije je moral parlament odpovedati plenarna zasedanja v Strasbourgu. Ta v krizi potekajo v Bruslju, pri čemer nekateri poslanci prihajajo v parlamentarne prostore, drugi pa delajo od doma.
Na vprašanje, ali ni morda čas za oživitev stare razprave o enem sedežu parlamenta v Bruslju, Sassoli odločno odvrne, da nikakor ne, saj da je treba spoštovati pogodbe EU.
Po amsterdamski pogodbi iz leta 1997 ima Evropski parlament sedež v Strasbourgu, kjer poteka dvanajst mesečnih plenarnih zasedanj. Dodatna plenarna zasedanja potekajo v Bruslju, kjer se sestajajo tudi parlamentarni odbori.
"Zelo se veselimo vrnitve v Strasbourg," je dejal Sassoli. "Rad bi zagotovil prijateljem v Strasbourgu, da se bomo vrnili, kakor hitro bo mogoče," je še zatrdil. A dvanajstih plenarnih zasedanj v Strasbourgu po njegovih besedah letos ne bo mogoče izvesti.
Odločitve glede nadaljnjega delovanja parlamenta Sassoli napoveduje v prvi polovici junija. Bo pa verjetno ves junij še prehodno obdobje, v katerem bodo nekateri poslanci delali od doma, nekateri pa bodo prihajali v prostore parlamenta v Bruslju.
Bruselj, 26. maja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
