EU in Združeno kraljestvo sta po tretjem krogu pogajanj v petek ocenila, da napredka ni oziroma da ga je zelo malo, in si vzajemno očitala zgrešen pristop, ki v prvem primeru temelji na svetosti integritete notranjega trga, v drugem pa na svetosti nacionalne suverenosti.
Medtem ko je glavni pogajalec unije Michel Barnier britansko stran opozoril, da bo morala spremeniti taktiko, če želi dogovor, je prvi britanski pogajalec David Frost izpostavil nerazumevanje vztrajanja unije pri "ideološkem pristopu" in pozval k spremembi tega pristopa do naslednjega kroga pogajanj, ki naj bi se začel 1. junija.
Kako prelomen bo junij
Takšno je stanje dva tedna pred junijem, ki naj bi bil prelomnica v pogajanjih. Junija je predviden vrh EU in Združenega kraljestva, na katerem naj bi po prvotnih načrtih ocenili napredek in odločili o podaljšanju prehodnega obdobja. Zdaj nihče ne pričakuje pogovorov o podaljšanju, saj ga britanska stran vztrajno zavrača, tako da je predvidena le ocena napredka.
Prehodno obdobje, ki se izteče konec leta, je mogoče podaljšati enkrat, za največ dve leti. Odločitev o tem mora skupni odbor, vzpostavljen z ločitvenim sporazumom, sprejeti do julija. EU podaljšanja ne pričakuje več, vprašanje pa je, kakšno stališče bo zavzel britanski premier Boris Johnson, ki je pred časom grozil, da utegne v primeru nezadostnega napredka odstopiti od pogajanj.
Poleg tega je bil konec junija določen kot nezavezujoč rok za dogovor o ribištvu, ker se članice unije vsako leto pred poletnim odmorom dogovorijo o ribolovnih kvotah. V Bruslju pojasnjujejo, da je bil ta rok določen, ker ribiči potrebujejo predvidljivost. Če dogovora ne bo do takrat, ga bodo pač poskušali doseči pozneje.
Poštena konkurenca ni naprodaj
Iz Barnierja so minuli teden kar bruhala ostra opozorila o pomenu notranjega trga za unijo - da poštena konkurenca ni naprodaj, da unija ne bo barantala z evropskimi vrednotami v korist britanskemu gospodarstvu in da Britanci očitno še vedno niso razumeli, da ne bo tretja država narekovala pogojev za dostop do evropskega trga.
Mandat unije vključuje zahtevo po ohranitvi visokih standardov, pri čemer naj bi bili referenčna točka evropski standardi, in sicer na področju državnih pomoči, konkurence, podjetij v državni lasti, podnebne politike, zaposlovalnih, socialnih in okoljskih standardov ter določenih davčnih vprašanj. Britanska stran pa želi mednarodne standarde, ki so večinoma ohlapnejši in puščajo več prostora za interpretacijo.
Britanska stran pravi, da se je pripravljena odpovedati sporazumu brez carin in kvot, če bi to odpravilo bojazni unije glede nepoštene konkurence, a Barnier je to zavrnil kot anahronizem in opozoril, da bi pogajanja o carinah terjala bistveno več časa kot le nekaj mesecev. Poudaril je tudi, da zahteva glede enakih konkurenčnih pogojev ostaja tudi v tem primeru.
Popuščanje pri ribištvu
Drugo ključno vprašanje za EU, ki je bistveno zlasti za Francijo, pa je zagotovitev nadaljnjega dostopa do britanskih ribolovnih voda. Mandat predvideva ohranitev sedanjega vzajemnega dostopa do ribolovnih voda in vzpostavitev sistema stabilnih kvot. Pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da je bil Barnier nekoč francoski minister za ribištvo, kar je v petek sam izpostavil.
Barnier je v petek dejal, da je morda položaj v pogajanjih o ribištvu edina svetla točka tretjega kroga pogajanj, saj se nakazujejo konstruktivni pogovori v smeri kompromisa, ki ga bo treba najti v prostoru med obema skrajnima stališčema, ki sta trenutno torej še vedno močno vsaksebi. To je implicitna napoved, da bo popuščanje potrebno.
Britanska stran sicer vztraja pri conskem pristopu, ki temelji na načelu, da je država upravičena do deleža rib v svoji gospodarski coni. Barnier je v petek dejal, da je ta pristop lahko eden od elementov kompromisa, ne more pa biti edini.
EU bo zavirala napredek na področjih v britanskem interesu, dokler ne bo premika pri zanjo ključnih vprašanjih
EU ne more biti naivna in končati pogajanj o vseh področjih v britanskem interesu, medtem ko na drugi strani ni nikakršnega zanimanja za napredek glede točk, ki so ključne zanjo, je v petek opozoril Barnier.
Britansko stran zanimajo zlasti trgovina z blagom in storitvami, dostop do podatkovnih baz na področju notranje varnosti, sodelovanje na določenih energetskih področjih, sklenitev več sporazumov po švicarskem modelu, mehek mehanizem za reševanje sporov, pri čemer ne želi nikakršne vloge Sodišča EU. Prav tako jih ne zanima strukturirano varnostno sodelovanje z unijo kot celoto.
EU na drugi strani poleg enakih konkurenčnih pogojev in ribištva izpostavlja potrebo po enem celovitem sporazumu z močnim nadzornim mehanizmom in možnostjo navzkrižnih sankcij. To pomeni, da bi na primer lahko unija ob britanskih kršitvah na področju ribištva uvedla sankcije na drugih področjih, ki so pomembna za Britanijo.
Opozorila, da Slovenija brexitu ne namenja dovolj pozornosti
Slovenija po neuradnih informacijah zavzema stališča, da sporazum z Združenim kraljestvom ne bi smel oslabiti unije in da zaradi njega ne sme trpeti sodelovanje z državami Zahodnega Balkana. Poleg tega se zavzema za možnost letalskih prevozov med članicami in za možnost tranzita tovornega prometa čez EU v tretje države, zlasti na Zahodni Balkan, ter za dogovor o koordinaciji socialnih sistemov.
Neuradno je sicer slišati opozorila, da Slovenija brexitu ne namenja dovolj pozornosti ter da ni dovolj zavedanja, kaj pomeni brexit brez dogovora tudi za slovenske državljane in podjetja.
Brexit brez dogovora znova vse verjetnejši
Brexit brez dogovora je znova vse verjetnejši. Ponavlja se torej zgodba iz pogajanj o ločitvenem sporazumu. Barnier sicer zatrjuje, da je unija pripravljena na vse scenarije, a vendar se zdi, da je koronska kriza brexit odrinila na stranski tir, čeprav lahko kaotičen brexit še znatno poslabša položaj gospodarstva, ki je pred recesijo zgodovinskih razsežnosti.
Bruselj, 16. maja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
