c S
Prihodnost trga dela negotova 11.05.2020 Aprila je bilo zaradi epidemije koronavirusa registriranih skoraj 89.000 brezposelnih, v normalnih razmerah pa bi jih bilo okoli 71.000. Brez vladnih ukrepov bi bile številke še bistveno višje. Prihodnost je sicer negotova, vse bo odvisno od zagona gospodarstva, je v intervjuju dejal generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje Mitja Bobnar.

Bobnar je v pogovoru spomnil, da je kriza, ki jo je sprožila epidemija, na trg dela začela vplivati že v marcu, konec aprila pa je bilo registriranih že 88.648 brezposelnih, kar je 14 odstotkov več kot marca in 20 odstotkov več kot aprila lani.

V normalnih razmerah bi se medtem zaposlovanje spomladi krepilo, brezposelnost pa zmanjševala do junija. "V aprilu bi bilo registriranih okoli 71.000, konec junija pa okoli 68.000 brezposelnih oseb," je razkril.

Hitro rast brezposelnosti zdaj po njegovih besedah spremlja še padec zaposlovanja. V aprilu se je medletno tako zaposlilo 60 odstotkov manj brezposelnih.

Na zavodu je v času epidemije dnevno objavljenih okoli 1000 prostih delovnih mest, v običajnih okoliščinah pa bi se to število lahko gibalo okoli 3000.

Delodajalci iz gostinstva so, tako generalni direktor zavoda, prijavili 84 odstotkov manj prostih delovnih mest kot lani v tem času. "Za ilustracijo, lani je bilo v aprilu 454 prostih delovnih mest za natakarje, letos pa 50. Konec aprila letos je bilo brezposelnih 4618 natakarjev, lani jih je bilo v tem mesecu 2363," je ponazoril.

V dejavnosti gostinstva in turizma, kjer se je trg dela najprej zatresel, je zavod aprila zabeležil skoraj dvakratno medletno rast števila brezposelnih, Bobnar pa kljub sproščanju ukrepov za zajezitev epidemije pričakuje, da bodo posledice v panogi prisotne dalj časa.

Na vprašanje, ali za ta sektor pripravljajo kakšno posebno pomoč, je odgovoril, da gre za delavce, ki imajo kompetence, izkušnje in lastnosti, ki so na trgu dela zelo iskane, denimo komunikativnost, fleksibilnost in pripravljenost na delo v manj ugodnem delovnem času.

"To pomeni, da se bomo z osebami dogovorili glede iskanja zaposlitve pri drugih delodajalcih iz dejavnosti gostinstva, ki bodo iskali nove sodelavce, po potrebi pa tudi pri delodajalcih iz drugih dejavnosti. Pri tem ima zavod na voljo tudi orodja, na primer programe za usposabljanje, s katerimi lahko pomaga pridobiti dodatna znanja za zaposlitev na novih delovnih mestih," je pojasnil.

Zavod je pripravljen tudi na morebiten val odpuščanj, ki se ga ob nedavni napovedi številčnega odpuščanja v Hisense Gorenju bojijo v sindikatih.

"Sodelavci v naših območnih službah imajo tesen stik z delodajalci v lokalnem okolju, prav tako tudi sodelavci iz pisarne za delodajalce. Z večjimi podjetji imamo stalen kontakt, tako da smo takoj, ko dobimo informacije o morebitnih, tudi večjih odpuščanjih, pripravljeni. Ponavadi se v teh primerih organiziramo tako, da smo takrat, ko delavci dobijo odpovedi o prenehanju zaposlitve, v podjetju prisotni tudi zaposleni iz zavoda, da jim podamo vse relevantne informacije," je povedal sogovornik.

Kot je zatrdil, bodo ustrezno poskrbeli za vse, po prijavi v ustrezne evidence tudi za individualno svetovanje, da bo lahko vsak brezposelni čim hitreje prišel do rešitve.

"Skladno s prepoznanimi potrebami lahko osebam omogočamo napotovanje na prosta delovna mesta, vključevanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, zastopanje pri delodajalcih in ostale storitve v pristojnosti izvajanja zavoda," je dejal.

Zavod v okviru aktivne politike zaposlovanja že sedaj omogoča pridobitev nepovratnih sredstev za usposabljanje in izobraževanje brezposelnih, je navedel in dodal, da je v pripravi tudi nov program Spodbujanje ohranitve zaposlitev za krajši delovni čas v času premoščanja poslovne škode, nastale zaradi epidemije covida-19.

V primeru povečane brezposelnosti v Sloveniji običajno zaznajo tudi povečan interes za iskanje zaposlitve na širšem trgu dela EU, na katerem velja prost pretok delavcev. "Vendar pa so zaradi pandemije vse države članice soočene s podobno krizo, kar v vseh državah vpliva na povečanje brezposelnosti. Zato bodo tudi možnosti za zaposlitev v drugih državah manjše," je poudaril generalni direktor zavoda.

Glede mehanizma Sure, tj. evropske sheme dela za skrajšan delovni čas z namenom ohranitve delovnih mest, pa je opozoril, da gre za posojila, ki jih bo treba vrniti.

Potem ko je vlada tudi za zaščito trga dela sprejela številne interventne ukrepe, je izpostavil, da bo čas za pravo analizo njihove učinkovitosti prišel po krizi, da pa je "že zdaj jasno, da bi bile posledice še veliko bolj resne, če teh ukrepov ne bi bilo".

O tem naj bi pričalo tudi število vlog delodajalcev za nadomestilo plače njihovih zaposlenih po interventnih zakonih. Na zavodu so jih namreč našteli že približno 40.000 za več kot 238.000 delavcev.

Tudi sicer z ministrstvom za delo intenzivno sodelujejo. "Delo poteka praktično na dnevni ravni tako z ministrom kot njegovimi sodelavci. Res je veliko medsebojnega usklajevanja in dogovarjanj z namenom čim bolj optimizirati rešitve," je povedal Bobnar.

Medtem ko se mrzlično iščejo načini za čim boljšo zaščito trga dela, pa imajo nekateri delodajalci še vedno težave s kadrom. Povpraševanje je predvsem po delavcih v zdravstvu, negi in socialnih storitvah, gradbeništvu, strojništvu in kovinarstvu, osebnih storitvah in varovanju ter transportu, logistiki in skladiščenju.

"Kot zanimivost, število prostih delovnih mest za varilce, elektroinštalaterje in elektromehanike je bilo letos aprila celo višje kot v lanskem aprilu. Tudi povpraševanje po delavcih za preprosta dela v visokih/nizkih gradnjah, zidarjih, tesarjih ipd. se ni bistveno zmanjšalo," je stanje opisal sogovornik.

Pri pogledu v prihodnost pa je ostal previden. "Trenutno pravih napovedi glede bodočih gospodarskih gibanj še ni na razpolago, tako da težko ocenjujemo vpliv krize na trg dela. Vsekakor bo letos brezposelnost višja kot lani, kako hitro se bo zmanjševala v prihodnjih letih, pa bo odvisno zlasti od zagona gospodarstva," je ocenil.

Zavod ima sicer v teh razmerah ogromno dela, poleg tega pa se je moral organizirati tako, da je v čim večji meri zmanjšal fizične kontakte tako med zaposlenimi kot z uporabniki. Ob vseh drugih dolžnostih zdaj torej izvaja še interventne zakone.

"Naj omenim, da je od začetka razglasitve epidemije do konca aprila samo naš kontaktni center prejel več kot 27.600 klicev in skoraj 24.000 elektronskih sporočil. Približno 18.500 delodajalcev se je registriralo na naš portal in pri tem smo pomagali vsem, ki so potrebovali pomoč pri registraciji ali oddaje vloge," je sklenil Bobnar.

Ljubljana, 09. maja (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.