Izpostavili bodo nižanje osebnih dohodkov in odpuščanja, osrednje vprašanje pa bo, kako se bo Slovenija lotila izhodne strategije in v kakšnem odnosu bo ta do položaja zaposlenih, je dejal predsednik Pergama Jakob Počivavšek.
"Naše osrednje sporočilo bo, da mora tokrat za razliko od gospodarske krize ustrezen del bremena prevzeti tudi gospodarstvo," je dejal. "Javnofinančna konsolidacija se ne bo smela izvajati na plečih delavk in delavcev," je odločen.
Po njegovih besedah ne bodo pristali na fleksibilizacijo delovnega razmerja in na nižanje pravic iz tega razmerja, torej na nižanje plač, socialnih transferjev in pravic iz socialnih zavarovanj.
Trenutna kriza je denimo pokazala vse slabosti pri prekarnih oblikah zaposlovanja, ki ne zagotavljajo spodobnega preživetja in socialne varnosti, pa je ocenila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. Prav tako je kriza po njeni oceni razgrnila, kako pomembne so kakovostne javne storitve, denimo zdravstvo z zadovoljivim financiranjem.
O nespoštovanju delavskih pravic pričajo ugotovitve inšpektorata
O nizki ravni spoštovanja delavskih pravic po navedbah Počivavška sicer nazorno pričajo denimo zadnje ugotovitve Inšpektorata RS za delo, ki od razglasitve epidemije koronvirusa 12. marca beleži veliko prijav domnevnih nepravilnosti. Potem ko jih je v prvih 14 dneh po razglasitvi prijel približno 70, jih je do petka že 1133.
Doslej so zaznali 151 kršitev, pri čemer se jih je največ nanašalo na obveznost delodajalca glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja ter na zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na gradbiščih. Inšpektorat je zato izrekel 83 opozoril in izdal 21 upravnih odločb.
Na inšpektoratu so pred kratkim opozorili tudi, da do njih prihajajo informacije o domnevno neupravičenih prekinitvah delovnega razmerja tujcem. Do prekinitev naj bi poleg tega prihajalo mimo predpisanih postopkov, in sicer kar prek oglasne deske.
Osnova za delavski boj je dobra informiranost
Osnova za delavski boj je sicer dobra informiranost, je poudaril Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Po njegovih besedah je naloga vseh, ki zagovarjajo delavske pravice, zagotavljati čim boljšo obveščenost o pravicah in se za te pravice tudi zavzemati.
Glede na to, da delodajalci v tem času dajejo delavcem odpovedi, je po Lukićevih besedah zelo pomemben hiter odziv na odpoved in s tem učinkovito varstvo delavskih pravic.
Tudi zaradi več dela s tega področja o posebnih akcijah ob letošnjem 1. maju v svetovalnici ne razmišljajo. Pač pa si bodo prizadevali nuditi pomoč vsakemu, ki jo potrebuje.
Tradicionalno obeleževanje praznika bo okrnjeno
Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa bo tradicionalno obeleževanje praznika s kresovi na predvečer in z budnicami na sam praznik okrnjeno. Prvomajsko budnico z godbeniki bodo med drugim predvajali 1. maja ob 6. uri na Valu 202.
Zveza svobodnih sindikatov pa poziva, da na praznik ali že kakšen dan prej na balkon ali okno kot simbol delavskega boja obesimo nekaj rdečega, pa naj bo to rdeča zastava, rdeča majica ali doma izdelan rdeč nagelj.
Praznik dela poziva delavce po vsem svetu k medsebojni solidarnosti. Mednarodni praznik dela je postal leta 1889, ko ga je Druga internacionala pod vodstvom Friedricha Engelsa ob 100. obletnici francoske revolucije določila za praznik spomina na ubite delavce v Chicagu v ZDA. Tamkajšnji delavci so 1. maja 1886 zahtevali osemurni delavnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V t.i. Haymarketskem izgredu je bilo ubitih šest protestnikov.
V večini industrijskih središč tako v Ameriki kot v Evropi so leta 1890 organizirali delavske demonstracije, prvi maj pa so tedaj obeležili tudi Slovenci v Ljubljani, Mariboru, Celju, Trstu, Beljaku in Celovcu. V Sloveniji so 1. maj kot državni praznik uzakonili leta 1948.
Ljubljana, 28. aprila (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
