Podjetja v Sloveniji, ki so proizvodnjo v taki ali drugačni obliki nadaljevala tudi v času epidemije, so se glede na dostopne podatke dobro zavedala tveganja in prilagodila pogoje dela, je povzela. Posledično je po njenem mnenju mogoče reči, da so delala sorazmerno varno.
Vračanje na delo pa zato zdaj po njeni oceni predstavlja večje tveganje. Nevarnost namreč ni mimo, varno obnašanje pa mora ostati na visoki ravni, celo višji kot doslej. V organizacijah nas bo namreč več in bomo želeli doseči normativ, čeprav bo to zaradi vseh ukrepov veliko težje.
Glavni izziv je torej spoštovanje ocene tveganja, ki jo delodajalci v Sloveniji delajo že več kot 20 let. "Je pa zdaj dobila nov pomen in drugačno obliko. Neizpolnjevanje ukrepov tokrat ne bo "opravičeno". Namesto inšpektorja za delo bo izpolnjevanje ukrepov presojal virus sam," je izpostavila.
Poklicnih bolezni ne odkrivamo sistematično
Medicinske sestre pa pred svetovnim dnevom ugotavljajo, da v Sloveniji poklicnih bolezni kljub zakonskim predpisom ne odkrivamo sistematično. V zbornici zdravstvene in babiške nege - zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov jih spodbujajo, da na področju medicine dela, prometa in športa prevzamejo pomembno vlogo pri promociji zdravja za zdravo in varno delo v različnih delovnih okoljih.
Glede na to, da se svetovni dan v letih od 2020 do 2022 osredotoča na preprečevanje kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom, menijo, da je treba pri obvladovanju teh obolenj denimo vključiti v izobraževalne vsebine kompleksne preventivne programe tako za delavce kot delodajalce.
"Veliko težav bi bilo mogoče preprečiti ali vsaj zmanjšati, če bi delodajalci ravnali v skladu z obstoječo zakonodajo," je prepričana predsednica strokovne sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v medicini dela, prometa in športa pri omenjeni zbornici - zvezi Nevenka Šestan.
Epidemija covida-19 razgalila pomanjkljivo zakonodajo
Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm meni, da je epidemija covida-19 dokončno razgalila, da zaradi pomanjkljive sistemske zakonodaje slovenski delavci na delovnih mestih nimajo prave zaščite pred poklicnimi boleznimi. "Država nima instrumentov za obvladovanje poklicnih bolezni in zato namesto sistemskih izbira zasilne rešitve," je kritična.
V zvezi obtožujejo vse ministre za zdravje in za delo od osamosvojitve Slovenije naprej, da so se zaradi pomanjkanja politične volje za korenite spremembe in kljub vsakoletnim opozorilom zveze izmikali sistemski ureditvi poklicnih bolezni. Medtem pa stotine delavcev vsako leto umre zaradi poklicnega raka in drugih poklicnih bolezni, ki bi jih bilo mogoče preprečiti.
Osveščenost o varnih delovnih mestih zdaj bolj pomembna kot kadar koli prej
Pomen večje osveščenosti o varnih delovnih mestih in vloga storitev za več varnosti in zdravja pri delu morata biti tokrat v ospredju bolj kot kadar koli prej, je pozvala Agencija EU za varnost in zdravje pri delu. Ustavimo pandemijo - varnost in zdravje pri delu lahko reši življenja, se glasi letošnje geslo svetovnega dne, katerega obeleževanje vsako leto koordinira Mednarodna organizacija dela (ILO).
Za dolgoročno učinkovito izvajanje ustreznih ukrepov pri delu v času pandemije in po njej je po prepričanju agencije EU ključno sodelovanje delodajalcev, delojemalcev in vlade, prav tako pa tudi upoštevanje evropskega socialnega modela.
ILO za zaščito delavcev v zdravstvu
Generalni direktor ILO Guy Ryder ob svetovnem dnevu poziva k sprejetju posebnih ukrepov za varovanje zdravja milijonov, ki delajo v zdravstvu in na drugih področjih ter vsak dan tvegajo življenja, da bi pomagali drugim.
Delo od doma po njegovi oceni predstavlja nove priložnosti za opravljanje dela. Vendar pa morajo imeti delavci možnost, da se novi način dela uredi v dogovoru z njimi. Tako bodo lahko ohranili ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, je izpostavil.
Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu je v letu 2003 razglasila ILO, da svetovno javnost opozori na obseg problema varnosti in zdravja pri delu ter spodbudi prizadevanja za več varnostne in zdravstvene kulture. Mednarodna konferenca svobodnih sindikatov pa je leta 1996 uvedla 28. april tudi kot svetovni dan spomina na umrle in poškodovane delavce.
Ljubljana/Ženeva/Strasbourg, 25. aprila (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
