c S
Brez lahkomiselnosti lahko izredni ukrepi učinkujejo v tednu ali dveh 18.03.2020 Manj bo lahkomiselnosti, prej bodo izredni ukrepi za zajezitev novega koronavirusa učinkovali. Ob ustrezni zavesti javnosti se to lahko zgodi v tednu ali dveh, je v intervjuju poudaril evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.

Lahkomiselnost je predolgo trajala

Komisar poudarja, da se v danih izjemnih razmerah ne sme izgubiti izpred oči dveh preprostih dejstev. Prvo je, da se ta virus izjemno hitro širi in da je torej kužnost izjemna. "Hitrost širjenja tega virusa je presenetila vse, tudi mnoge epidemiologe, ki so gradili na izkušnjah iz nekaterih prejšnjih epidemij, na primer sarsa, ebole in mersa," je pojasnil.

"Drugi problem je, da ljudje do nedavnega položaja niso vzeli dovolj resno. Veliko je bilo lahkomiselnosti. Zdaj je obdobje lahkomiselnosti, upam, končano. Je pa dolgo trajalo," je opozoril Lenarčič, ki sicer meni, da lahko izredni ukrepi, ki se zdaj sprejemajo, ob ustrezni zavesti javnosti začnejo učinkovati v tednu ali dveh.

"Če se bo zelo omejilo širjenje, bomo čez deset do 14 dni približno vedeli, kolikšna je v resnici razsežnost tega problema," je ocenil.


Priporočeno čim širše testiranje

Za zajezitev novega koronavirusa Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ter kitajski zdravstveni delavci priporočajo čim širše testiranje, je izpostavil Lenarčič v odgovoru na vprašanje, ali je pametno omejevati testiranje, za kar so se sicer odločili v Sloveniji.

"Ne vem, na čem temelji odločitev slovenske vlade, a priporočila pristojnih ustanov, WHO in ECDC, so, da se testira čim širše, da se nemudoma osami tiste, ki so na testu pozitivni, da se sistematično sledi stikom teh oseb in da se da v karanteno vse ljudi, s katerimi je bila okužena oseba v stiku," je pojasnil.


Obsodba virusnih dobičkarjev

O pozivu slovenskega ministra za zdravje Tomaža Gantarja, naj komisija omeji zgornje cene zaščitne opreme, ki strmo rastejo, je Lenarčič dejal, da se "v vsaki hudi krizi, na primer vojni, pojavljajo ljudje, ki skušajo iz tega skovati dobiček". "Pojav takih virusnih dobičkarjev je obžalovanja in obsojanja vreden, vprašanje pa je, kako je možno ukrepati," je dejal.

Kolegi, pristojni za delovanje notranjega trga, bodo preučili, ali obstajajo možnosti, da se prepreči špekulativno dvigovanje cen, je še povedal Lenarčič. Ob tem je izpostavil, da se ponuja očitna možnost, da se temu zoperstavimo s povečanjem ponudbe, za kar si komisija izjemno intenzivno prizadeva in ima več želez v ognju.


Skupna javna naročila, evropska strateška rezerva

Lenarčič je ob tem izpostavil obžalovanje, da se ni hitro upoštevalo priporočil komisije ob samem izbruhu virusa, naj se članice pripravijo na epidemijo ter naj zagotovijo dovolj zmogljivosti in materiala, saj se je pozneje izkazalo, da so praktično v vseh članicah zaloge zaščitnih sredstev majhne.

Komisija je po njegovih besedah takoj začela ukrepati, da bi zagotovila dovolj opreme. Prvo železo v ognju so trije projekti skupnega javnega naročila, ki jih vodi komisija in pri katerih sodeluje večina članic. Gre za skupno nabavo zaščitnih sredstev, respiratorjev, laboratorijske opreme in kompletov za testiranje.

Prav danes so po Lenarčičevih besedah dobili tudi soglasje članic, da začnejo vzpostavljati evropsko strateško rezervo medicinskih sredstev, na primer zaščitnih sredstev, laboratorijske opreme in v perspektivi tudi cepiva, in sicer za vse primere, ko se bo EU soočala z zdravstveno grožnjo čezmejne značilnosti. To je drugo železo v ognju.

S to strateško rezervo se bodo lahko v prihodnje izognili situacijam, kakršna se je zgodila, ko je Italija v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito zaprosila za zaščitne maske, pa jih ni dobila, ker sta Francija in Nemčija prepovedali izvoz. Pozneje sta prepoved izvoza znotraj unije po posredovanju komisije odpravili.


Ukrepanje ni tako zelo neusklajeno

V odzivu na kritike o neusklajenem ukrepanju, na primer na mejah, EU Lenarčič najprej izpostavi, da je to zelo logična posledica dejstva, da imajo pristojnost ukrepanja na področju javnega zdravja in državnih meja članice, Evropska komisija pa igra samo podporno vlogo. K temu nato takoj doda, da ukrepanje ni tako zelo neusklajeno, saj da so članice sprejele podobne ukrepe v podobnem časovnem obdobju.

Lenarčič sicer meni, da se je usklajevanje izboljšalo, potem ko so voditelji članic unije minuli teden na videokonferenci pozvali k boljši usklajenosti ukrepanja in prosili komisijo, naj pri tem pomaga. S tem so ji namreč omogočili, da lahko priporoča ukrepe, za katere sicer nima pristojnosti, je pojasnil.

Eno teh priporočil so smernice za ukrepanje na mejah. "Na mejah virusa ne boste ustavili, vendar vsak ukrep, ki prispeva k zmanjšanju premikanja ljudi, prispeva k manjšemu širjenju virusa," je pojasnil komisar in pozval vse članice, naj dosledno upoštevajo smernice. Še zlasti je opozoril pred oviranjem pretoka blaga, kar je lahko zelo nevarno, saj gre tudi za hrano, zdravila in zaščitno opremo.

Lenarčič je izpostavil tudi zajeten sveženj ukrepov v pomoč gospodarstvu, na primer 37 milijard evrov vredno naložbeno pobudo v pomoč zdravstvenemu sektorju, malim in srednjim podjetjem ter trgu dela, v okviru katere naj bi bilo Sloveniji namenjenih okoli 600 milijonov. Cilj je pomagati čim več gospodarskim subjektom, da preživijo to obdobje, po katerem se pričakuje ponoven zagon gospodarske dejavnosti.


Strategija prekuženosti prinaša veliko tveganje

O strategiji prekuženosti, ki ji na primer sledijo na Otoku, je Lenarčič dejal, da prinaša zelo veliko tveganje znatnega števila umrlih. Čeprav velika večina obolelih bolezen preboli, število umrlih ni zanemarljivo, zlasti ne med ranljivimi skupinami. "Mislim, da je veliko število smrti med ranljivimi skupinami previsoka cena, da bi dosegli prekuženost," je menil.

Bruselj, 17. marca (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.