c S
Omejevanje sindikatov ali sankcioniranje kršitev? 13.03.2020 Primeri odpovedi delovnega razmerja sindikalnim zaupnikom niso redki. Sindikati opozarjajo, da se za njimi skrivajo poskusi omejevanja moči sindikatov, med delodajalci pa je slišati, da sindikalni poverjeniki pogosto pozabljajo, da imajo poleg posebnih ugodnosti tudi obveznosti. Prav to je na tehtnici tudi v aktualni zgodbi o sindikalistki v Lidlu.


V minulih dneh je zaokrožila novica o novem postopku odpovedi delovnega razmerja sindikalnemu zaupniku. V središču zgodbe je sindikalistka v Lidlu Slovenija Tjaša Kozole.

Kot so pojasnili v tem diskontnem trgovcu, je Kozoletova prejela že dva opomina pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga, "ker je iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene in druge obveznosti na področju zagotavljanja minimalnih higienskih standardov in varnosti živil". Ker to ni zaleglo in so ugotovili še več kršitev, so se odločili za odpoved. V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije medtem trdijo, da se je gonja proti Kozoletovi začela, potem ko je pred dobrim letom sindikalno organizirala sodelavke v podjetju in si začela prizadevati za začetek socialnega dialoga.


Posebno zakonsko varstvo

V Sloveniji sicer sindikalni zaupniki uživajo posebno zakonsko varstvo pred odpovedjo. Če ravnajo v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, jih delodajalci ne morejo odpustiti brez soglasja sindikata, so za STA pojasnili na ministrstvu za delo.

Sindikalni predstavniki uživajo tudi posebno varstvo pred poslabšanjem svojega položaja; ni jim mogoče znižati plače ali proti njim začeti disciplinskega ali odškodninskega postopka ali jih drugače postavljati v manj ugoden in podrejen položaj. Morajo pa sindikalno dejavnost izvajati v času in na način, "ki ne zmanjšuje učinkovitosti poslovanja delodajalca".

Funkcije opravljajo neprofesionalno, število ur, ki ga imajo na voljo za sindikalno dejavnost, pa je določeno s kolektivno pogodbo ali notranjim dogovorom. Za čas, ko opravljajo delo za sindikat, jim pripada nadomestilo plače.


Jerkič: V dveh letih 30 odpuščenih

Tudi posebno varstvo pa ne pomeni, da sindikalni zaupnik ne more pristati na cesti. Kot je za STA opozorila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič, so se zadnja leta povečali tako pritiski na predstavnike sindikatov v podjetjih kot tudi na zaposlene, da se ne bi včlanjevali v sindikate. Poleg tega se je razpaslo pošiljanje detektivov za sindikalnimi zaupniki, "kar ni dovoljeno, sploh če gre za spremljanje zasebnega življenja", je poudarila.

Po njeni oceni je bilo v zadnjih dveh letih odpuščenih okoli 30 sindikalnih zaupnikov, od teh pa sta se mogoče dva vrnila nazaj na delovno mesto - ena delavka po štiriletni borbi na sodišču. Večina teh, ki se obrnejo na sodišče, pa se običajno poravna. Delodajalci so v poravnavi odpuščenim sindikalistom ponudili že tudi 40.000 evrov, "in redek je tisti, ki reče ne in vztraja pri boju za svoj princip", je pojasnila Jerkičeva. "A delodajalec s tem doseže svoje. In v takem podjetju težko dobimo novega sindikalnega zaupnika," je dodala.

V ZSSS se zato zavzemajo za zakonske spremembe, po katerih bi bil sindikalni zaupnik, ki mu grozi odpoved, v delovnem razmerju, dokler sodišče ne bi odločilo o utemeljenosti odpovedi.


Smole: Nekaterim gre le za ugodnosti

"Imate briljantne zaupnike, a tudi takšne, ki so daleč od tega," pa je za STA opozoril generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole. Glavna težava pa je po njegovih besedah v tem, da je sindikalni zaupnik ponekod "nedotakljiv, da mu ni treba delati". "In njegove pravice so nad vsemi pravicami delodajalca," je bil kritičen.

Smole je navedel, da se nekateri za funkcijo sindikalista odločajo prav zaradi posebnih ugodnosti, to pa naj bi bilo posebej očitno v času krize. "Bom zaupnik, ker potem me ne bodo mogli odpustiti," je ponazoril tedanje razmišljanje.

Tudi sam je zato naklonjen spremembam zakonodaje, in sicer tako, da bi se bolj jasno definiralo obveznosti sindikalnega zaupnika do delodajalca. "Da ne bi šlo samo za pravice," je sklenil.


Primeri v zasebnem in javnem sektorju

Sicer pa je v Sloveniji v preteklosti javno odmevalo več primerov odpovedi pogodb o zaposlitvi sindikalnim zaupnikom. Pred dvema letoma je denimo delo izgubil zaupnik v podjetju Kovinoplastika Lož Aleš Hoge, ki ga je delodajalec obtožil, da je v času opravljanja sindikalne dejavnosti opravljal zasebne aktivnosti, od pitja kave in deljenja propagandnega predvolilnega materiala do počitnikovanja s partnerko.

V novinarskih vrstah je leta 2012 na cesti pristala sindikalna predstavnica, ki je bila izpostavljena pri reševanju delovnopravnih in socialnih vprašanj zaposlenih v propadlem podjetju Delo Revije, Alma Sedlar.

Nekaterim sindikalnim zaupnikom, ki so dobili izredno odpoved, pa se je (že) uspelo vrniti na delo, ali pa je bil postopek izredne odpovedi proti njim pravočasno ustavljen.

Javni pritisk je pred izgubo dela v zadnjih letih med drugimi rešil sindikalne zaupnike v Zavarovalnici Triglav, Luki Koper, Heliosu.

Podobne zgodbe se sicer odvijajo tudi v javnem sektorju. Med zadnjimi je ta teden odmevala odločitev vrhovnega sodišča, ki je ugotovilo, da je Javni zavod turizem in kultura Radovljica nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi edinemu sindikalnemu zaupniku, zaradi česar se bo ta zdaj lahko vrnil na delo.


Ljubljana, 12. marca (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.