c S
Ruski parlament bo po pričakovanjih dokončno potrdil ustavne spremembe 10.03.2020 Ruski parlament bo ta teden po pričakovanjih dokončno potrdil predlog ustavnih sprememb, ki jih je predlagal predsednik Vladimir Putin. Z dopolnili se bodo povečale pristojnosti parlamenta in drugih institucij, krepi se tudi vloga predsednika.

Spodnji dom ruskega parlamenta duma je januarja v prvem branju soglasno potrdil predlagana dopolnila po manj kot dveh urah razprave. Poslanci bodo ta teden opravili drugo in tretje branje, nato gre predlog še v zgornji dom parlamenta svet federacije.

Ustavne spremembe med drugim predvidevajo okrepitev vloge parlamenta. Poslanci bodo dobili pristojnost imenovanja premierja in članov vlade. Povečale se bodo tudi pristojnosti guvernerjev, predsedniški sistem pa bodo ohranili.

"Rusija mora ostati močna predsedniška republika," je ob predstavitvi predloga vztrajal Putin, ki se mu mandat izteče leta 2024, po zdaj veljavni zakonodaji pa ne sme več kandidirati.

Predsednik bo lahko še naprej odstavljal člane vlade, imenoval vodje vseh varnostnih služb ter razreševal predsednika vrhovnega in ustavnega sodišča.

Okrepila se bo tudi vloga svetovalnega telesa - državnega sveta - v katerem bi po mnenju nekaterih lahko 67-letni Putin ohranil vplivno vlogo tudi po izteku mandata.

Državni svet bi glede na predlog prerasel okvir posvetovalnega telesa in bi lahko oblikoval notranjo in zunanjo politiko, kot tudi vplival na socialni in gospodarski razvoj.

Glede na predlog bodo iz ustave v delu, ki omejuje predsedniški mandat na dva zaporedna, črtali besedo zaporedna. S tem bodo dodatno omejili število predsedniških mandatov.

Putin je tudi predlagal, da bi moral predsedniški kandidat živeti v Rusiji najmanj zadnjih 25 let, medtem ko je doslej veljalo, da mora v Rusiji živeti deset let. S to reformo bi onemogočil nekaterim opozicijskim politikom, med njimi Alekseju Navalnemu, da bi v kratkem lahko kandidirali za predsednika.

Med predlogi je tudi, da je ruska ustava nad kakršnimikoli odločitvami mednarodnih sodišč. Če torej sodbe ne bodo v skladu z rusko ustavo, jih ne bodo upoštevali. S tem bi zadali udarec na primer Evropskemu sodišču za človekove pravice, na katero se obračajo številni Rusi.

Ruski predsednik je v začetku marca v parlament poslal še en sveženj ustavnih dopolnil, v katerem je predlagal vpis Boga in heteroseksualnega zakona v ustavo.

Putin je ustavne spremembe predlagal sredi januarja. Takoj za tem je odstopila vlada pod vodstvom Dmitrija Medvedjeva, že naslednji dan pa je parlament potrdil novo vlado pod vodstvom Mihaila Mišustina.

Naglica, s katero se vse skupaj odvija, je podžgala ugibanja o Putinovih načrtih za prihodnost. Nekateri menijo, da si dolgoletni voditelj postavlja temelje za ohranitev oblasti po izteku mandata čez štiri leta. Putin tovrstna ugibanja vztrajno zavrača.

Po potrditvi zakona o ustavnih dopolnilih v parlamentu mora dokument podpisati še predsednik. Putin je obljubil, da bodo o spremembah ustave glasovali državljani na referendumu, ki ga bodo pripravili 22. aprila.

Moskva, 09. marca (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.