Dve tretjini podjetij nepripravljeni
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) že izvajajo analizo o vplivu spremenjenega zakona o minimalni plači, delni izsledki pa kažejo, da se je masa plač povečala za 4,9 odstotka.
Tretjina podjetij se je na prehod dobro pripravila in je s spremembo plačnih modelov vpliv na poslovanje omilila, veliko podjetij pa tega ni storilo. V teh je prišlo do povečanja uravnilovke, "kar utegne imeti že srednjeročno negativne posledice na klimo v podjetjih, na motivacijo zaposlenih in posledično na produktivnost", so pojasnili v GZS.
Poleg neposrednega vpliva na stroške dela so podjetja po njihovih navedbah v veliki meri zaznala tudi posredni vpliv na poslovanje, ki se kaže skozi dvig cen vhodnih komponent in storitev. "Zaposleni bodo žal prvotne pozitivne vplive dviga plač v drugi fazi začutili kot višje življenjske stroške, ki bodo v pretežni meri izničili učinek povečanja plač," so napovedali in dodali, da se bo standard znižal tudi ostalim.
Med najbolj prizadetimi dejavnostmi v zasebnem sektorju so sicer predelovalna industrija z nizko dodano vrednostjo, trgovina, gradbeništvo, zasebno varovanje, komunala, domovi za ostarele, v javnem sektorju pa poleg slednjih tudi vrtci.
V trgovini avtomatizacija
Kot so pojasnili v Trgovinski zbornici Slovenije, se bodo stroški trgovcev letos zaradi uveljavljenih sprememb po prvih ocenah zvišali med 15 in 20 odstotkov. Ob tem so ostri, saj da bodo šle koristi bolj kot zaposlenim državi, ki bo zabeležila več prilivov z naslova občutnega povečanja osnov za prispevke in dohodnino.
Povečanja mase plač pa v trgovini ni mogoče financirati z zvišanjem maloprodajnih cen, "saj bi se v tem primeru soočili z odlivom kupne moči v sosednje države". "Prav zato so trgovska podjetja že začela spreminjati svoje poslovne in organizacijske modele v smislu povečevanja dodane vrednosti, pri čemer so še bolj kot do sedaj v ospredju digitalizacija in avtomatizacija poslovnih procesov, in to na vseh ravneh," so opozorili.
Da bodo novi predpisi prizadeli njihovo dejavnost, opozarjajo tudi v Zbornici za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. Kot so navedli za, se bo strošek z naslova višjih minimalnih plač v zasebnem varovanju zvišal za najmanj 16 odstotkov.
Podjetja, ki nudijo te storitve, so se prilagodila tako, da so zvišala cene storitev. "Večina naročnikov storitev zasebnega varovanja je soglašala in realizirala dvig cen storitev, medtem ko so ponudniki storitev zasebnega varovanja tistim naročnikom, ki tega niso razumeli in sprejeli, v večini primerov prekinili pogodbe o nadaljnjem opravljanju storitev zasebnega varovanja," so pojasnili.
Dražji komunala in domovi za ostarele
Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala izračunov še nima, prav tako ne Zbornica komunalnega gospodarstva, kjer pa so lani opozarjali, da bo z uveljavitvijo sprememb na minimalni plači pristalo 84 odstotkov vseh zaposlenih v komunalnih podjetjih in da bo zvišanje stroška dela preseglo 20 odstotkov. Komunalna podjetja bodo to prelila v zvišanje cene storitev za med 16 in 18 odstotki, so napovedovali.
Podobno naj bi se odzvali domovi za ostarele, po nekaterih napovedih pa tudi vrtci.
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ugotavljajo, da podatki o rasti elementov cen in standardnih zneskov, ki predstavljajo podlago za določitev cen institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih, in jih je objavilo ministrstvo za delo, ne držijo.
Sami so izračunali rast povprečne plače za 5,17 odstotkov (ministrstvo za 2,4 odstotka), premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za 4,3 odstotka (3,5 odstotka) in rast drugih stroškov dela za 3,4 odstotka (2,5 odstotka), so nanizali.
"Zaradi višjih stroškov dela bodo domovi primorani dvigniti cene oskrbnine," so zažugali. "Predlagamo, da se iz državnega proračuna v prehodnem obdobju do sprejema zakona o dolgotrajni oskrbi pokrijejo vsa prihodnja povišanja elementov cen socialnovarstvenih storitev," so pozvali.
Več prejemnikov minimalne plače?
Po lanskih izračunih ministrstev za delo in za javno upravo, ki so po zatrdilih gospodarstva močno podcenjeni, bosta zvišanje bruto minimalne plače in izločitev dodatkov iz nje letos zasebni sektor stala 197,1 milijona, javni sektor pa 23,3 milijona evrov.
V Sloveniji je decembra minimalno plačo po podatkih statističnega urada v zasebnem sektorju prejemalo 33.621 oseb, v javnem pa 7678 zaposlenih. Ali se je napoved nekaterih, da bodo spremembe zvišale tudi število prejemnikov minimalne plače, uresničila, še ni znano. Podatkov za zasebni sektor namreč še ni, prve ocene za javni sektor pa po oceni, ki jo posredovalo ministrstvo za javno upravo, kažejo, da se je število izplačanih minimalnih plač povečalo na 18.542.
Novela zakona o minimalni plači je z letom 2020 znesek minimalne plače zvišala z 886,63 na 940,58 evra bruto. Poleg tega so bili s 1. januarjem iz minimalne plače izvzeti vsi dodatki.
Ljubljana, 06. marca (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
