c S
O Janševem tretjem premierskem mandatu 03.03.2020 Državni zbor bo v danes razpravljal in na tajnem glasovanju odločal o kandidatu za novega predsednika vlade Janezu Janši. SDS, SMC, NSi in DeSUS, ki so v torek podpisale koalicijsko pogodbo (več o predlogu pogodbe), obetajo dovolj glasov za Janševo izvolitev, s čimer se mu nasmiha tretji premierski mandat.

Okoli leto in pol po parlamentarnih volitvah in mesec dni po padcu vlade Marjana Šarca so organi strank SDS, SMC, NSi in DeSUS v torek zvečer odprli vrata v novo koalicijo. Prvaki strank so tik zatem stran od medijskih žarometov podpisali koalicijsko pogodbo, predsednik republike Borut Pahor pa je prvaka SDS Janeza Janšo državnemu zboru v sredo predlagal za novega predsednika vlade.

Koalicijske stranke zdaj v DZ zasedajo 48 poslanskih mest, a je poslanec SMC Jani Möderndorfer že napovedal, da Janše ne bo podprl. Kot edini član sveta SMC je glasoval proti vstopu v vlado. Del koalicijske pogodbe so tudi podpisi podpore poslancev, ki jih je po Janševih trditvah dovolj za večinsko vlado. Števila ni navedel, je pa spomnil, da bodo šteli glasovi na tajnem glasovanju.

V poslanski skupini SAB so se odločili, da vlade ne bodo podprli. A ob špekulacijah, da utegneta Janšo podpreti poslanca SAB Franc Kramar in Marko Bandelli, so napovedali, da poslanci SAB glasovnic na tajnem glasovanju ne bodo prevzeli.

Podporo pa je že napovedal poslanec SNS Jani Ivanuša. Prvak SNS Zmago Jelinčič sicer ni želel razkriti, ali bodo Janšo podprli vsi trije poslanci SNS, neuradno pa je slišati, da utegne biti tako.

Tudi poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti Felice Žiža in Ferenc Horváth nista razkrila, kako bosta glasovala. Je pa Janša po srečanju s Pahorjem sporočil, da od njiju ne pričakujejo, da bosta jeziček na tehtnici pri imenovanju vlade ali pri drugih odločitvah.

Ob upoštevanju tistih, ki se še niso opredelili, nekateri ugibajo, da Janša lahko na tajnem glasovanju zbere tudi 50 glasov ali več. Trdno nasprotovanje njegovi vladi pa na glasovanju poleg Möderndorferja napovedujejo še poslanci LMŠ, SD in Levice. Skupaj imajo 33 glasov.


Svarila pred Janševo vlado in grožnje; Pahor s pozivom Janši in nasprotnikom

Oblikovanje vlade spremljajo svarila pred Janševo koalicijo, pozivi partnericam in tudi grožnje, ki pa se jim za zdaj niso uklonili.

Naj premislijo o svoji odločitvi glede vstopa v koalicijo s SDS, so poslance SMC in DeSUS v petek pozvali udeleženci shoda, ki so ga naslovili "proti koaliciji sovraštva". Stranki, ki sta po njihovem mnenju snedli predvolilne obljube, so razglasili za grobarje demokracije. Organizatorji in govorci so sicer pozivali k strpnosti, a je bilo na drugi strani, tudi iz kroga SDS, slišati opozorila o sovražnem nastopu posameznih protestnikov.

Na levem delu političnega prostora pa s prstom kažejo drug na drugega, kdo nosi krivdo, da je SDS sploh dobila priložnost za sestavo vlade. V SAB in SD menijo, da sta to omogočili LMŠ in Levica. "Navajeni smo, da korumpiranci s sredine radi kažejo s prstom na Levico, a obešati na nas krivdo za nastanek Janševe vlade, je smešno," pa se je odzvala Levica, ki je sicer podprla petkov shod.

V DeSUS so v odzivu na shod ponovno poudarili programske razloge za vstop v vlado. Predsednik SMC Zdravko Počivalšek pa je glede očitkov, da so izdali volivce, v četrtek dejal: "Kolikor vem, ste pisali o tem, da stranke SMC nihče več ne podpira. Mi nismo imeli nikogar možnosti izdati."

Vprašanju strahu pred Janševo vlado in opozorilom glede njegovega odnosa do medijev se nista mogla izogniti niti Janša in Pahor po sredinem srečanju. Pahor je pozval k dialogu in sodelovanju brez izključevanja. Od vseh, tudi od Janše in njegove ministrske ekipe pa pričakuje, da se bodo vzdržali izjav ali ravnanj, ki bi bile žaljive ali celo sovražne.

Pahor je ocenil, da je ustvarjanje ozračja, ki bi preprečevalo razklanost družbe, trenutno nekaj najpomembnejšega. Janša se je strinjal, a obenem poudaril, da imajo pri tem ne le politiki, ampak tudi mediji veliko odgovornost.

Sicer pa je spomnil, da jih, preden bo vlada operativna, čakata še dve glasovanji v DZ. Poudaril je še, da imajo na voljo le pol mandata, zato so se v koalicijski pogodbi osredotočili na ključne težave, ki jih vidijo zlasti na področju zdravstva in demografije.

V koalicijski pogodbi, ki so jo nekateri analitiki označili kot predvolilno, so sicer med drugim napovedali več denarja za občine, nekatere ugodnosti za družine, kot je brezplačen vrtec že za drugega otroka, visoko med prioritetami pa je tudi skrb za varnost države, pri čemer so napovedali tudi "urejanje razmer v policiji" in vnovično uvedbo naborniškega sistema.


Po predvideni izvolitvi Janša v oblikovanje ministrske ekipe

Če bo Janša imenovan za predsednika, bo moral na podlagi zakona o vladi in poslovnika DZ predlagati imenovanje ministrov državnemu zboru najpozneje v 15 dneh po izvolitvi.

Vsak kandidat se najprej tri dni in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidatur predstavi pristojnemu delovnemu telesu DZ. Predsednik delovnega telesa najpozneje v 48 urah po predstavitvi kandidata pošlje predsedniku DZ in predsedniku vlade mnenje, ki so ga o njem sprejeli.

Predsednik vlade lahko najpozneje v treh dneh po prejemu mnenja umakne predlog kandidature za ministra in predloži novo kandidaturo. Poslanci sicer glasujejo o listi kandidatov za ministre kot celoti.

Ali bo Janša že prihodnji teden predstavil predlog ministrske ekipe, o kateri se sicer že ugiba v javnosti, ni znano. Bo pa nova koalicija morala kmalu izvoliti novega predsednika DZ, saj je aktualni predsednik DZ Dejan Židan napovedal, da bo odstopil takoj po predvideni izvolitvi mandatarja.

Mesto predsednika DZ po koalicijskem dogovoru pripada SMC.

Ljubljana, 03. marca (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.